Proračunski primanjkljaj v prvi četrtini leta višji kot lani
Primanjkljaj v državnem proračunu je v prvih treh mesecih letošnjega leta višji, kot je bil v enakem obdobju lani, ugotavlja fiskalni svet.
V prvih treh mesecih letošnjega leta je v državnem proračunu 379 milijonov evrov primanjkljaja, je sporočil fiskalni svet. Če ne bi upoštevali neposrednega učinka interventnih ukrepov, bi primanjkljaj znašal 278 milijonov evrov, je pa v obeh primerih ta večji od enakega obdobja lani.
Prihodki v proračun so bili v prvem četrtletju za štiri odstotke višji kot enakega obdobja lani. Fiskalni svet rast pripisuje višjim prihodkom od dohodnine ob tem pa izpostavlja, da so bili prihodki od sredstev Evropske unije občutno nižji kot lani.
Davčni prihodki so se po navedbah ministrstva za finance glede na lani zvišali za 9,4 odstotka na 2,7 milijarde evrov. Prek dohodnine se je v proračun steklo 563 milijonov evrov oziroma 27,4 odstotka več kot lani s trošarinami pa je država zbrala 374 milijonov evrov, kar je 0,5 odstotka več kot lani. Z davkom na dohodek pravnih oseb so dobili 311 milijonov evrov, kar je za 4,6 odstotka več.
Odhodki so bili v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem višji za 5,3 odstotka, njihova rast pa je brez upoštevanja interventnih ukrepov znašala 8,4 odstotka in se je več kot podvojila. Fiskalni svet izpostavlja rast stroškov dela zaradi predčasnega izplačila regresa, transfer zaradi visoke redne uskladitve pokojnin ter investicijsko porabo. V primerjavi z lanskim obdobjem so vidneje upadli odhodki za subvencije ter plačila v proračun EU.
Za interventne protikoronske in protidraginjske ukrepe so v prvih treh mesecih iz proračuna namenili 37 milijonov evrov. Izplačila zanje naj bi se sicer po proračunskih načrtih letos občutno znižala na skupno 130 milijonov evrov. Še lani je država zanje namenila 925 milijonov evrov.
Sanaciji po poplavah so v prvih treh mesecih letošnjega leta iz proračuna namenili 75 milijonov evrov, izplačil pa se je od avgusta lani nabralo za 643 milijonov evrov. Odhodki za sanacijo naj bi letos skupaj znašali 1,115 milijarde evrov, predvideva sprejeti državni proračun.
Bruto dolg sektorja država je konec lanskega leta znašal 69,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je 3,3 odstotne točke BDP manj kot konec leta 2022. Razlog za znižanje v fiskalnem svetu vidijo v visoki inflaciji. “Zaradi ohranjanja visoke likvidnostne rezerve je neto javni dolg po zadnjih razpoložljivih podatkih s konca tretjega četrtletja v letu 2023 znašal 45,9 odstotka BDP,” so še navedli.
Kot so še sporočili s fiskalnega sveta, je primanjkljaj sektorja država lani znašal 2,5 odstotka BDP, kar je 1,9 odstotne točke manj od oktobrskih projekcij vlade. “Manjši primanjkljaj od predvidenega je bil v največji meri posledica nižje realizacije investicij od načrtovane. Že dalj časa sicer opozarjamo na preveč optimistične projekcije investicijske aktivnosti,” so zapisali v sporočilu za javnost.
Še en razlog za nižji primanjkljaj od predvidenega pa vidijo v nižjih kapitalskih transferjih zaradi nižje realizacije ukrepov, povezanih s sanacijo po poplavah, kot pa so bila predvidevanja v jesenskih proračunskih dokumentih, so dodali.
