Vsaka četrta vloga za priklop sončne elektrarne zavrnjena

Povišane cene električne energije in tudi državne spodbude so zadnja leta močno povečale zanimanje za postavitev sončnih elektrarn. Elektrodistribucijska podjetja so v letu 2019 dobila manj kot štiri tisoč vlog za soglasje za priključitev elektrarne, lani pa že 48 tisoč.

Po ukinitvi sistema neto meritev s koncem lanskega leta se je naval umiril – v prvih dveh mesecih tega leta so elektrodistribucije po podatkih Elesa, operaterja omrežja, prejele le 490 vlog.

Vseeno pa so letos v dveh mesecih izdale 5.600 novih soglasij za priključitev in priključile 2.300 novih elektrarn. Po dostopnih podatkih ima vseh pet distribucij še okoli sedem tisoč nerešenih vlog.

Ponekod omrežje ne zmore

V lanskem letu je Slovenija presegla mejo enega gigavata instalirane moči sončnih elektrarn. Te so po vladnih navedbah proizvedle slabih osem odstotkov vse elektrike, proizvedene v Sloveniji (brez upoštevanja polovice proizvedene elektrike, ki jo krška nuklearka dobavi Hrvaški).

Rafael Mihalič, vodja Laboratorija za preskrbo z električno energijo (LPEE) na ljubljanski elektrotehniški fakulteti, ki je specializiran za preučevanje elektroenergetskih sistemov, njihovih značilnosti in ukrepov za zanesljivo obratovanje, na vprašanje o tem, kako tako hitra rast števila sončnih elektrarn vpliva na omrežje, odgovarja, da se trenutno to najbolj pozna na nizkonapetostnem omrežju.

Prebivalci, ki želijo postaviti elektrarno, ponekod ne dobijo soglasja elektrodistributerja za priklop na omrežje. “To omrežje ni bilo zgrajeno s tem namenom in nima potrebne funkcionalnosti, ki jo množična elektrifikacija s sončnimi elektrarnami zahteva,” pravi Mihalič.

“Pri tem praviloma ni vedno problem samo preobremenjenost omrežja, pač pa lahko sončne elektrarne tudi nedopustno popačijo napetostni profil omrežja. Namreč, v času visoke proizvodnje sončnih elektrarn in nizkega odjema gospodinjskih odjemalcev se v omrežje oddaja več električne energije, kar povzroči dvig napetosti. Operater omrežja pa lahko dopusti le določen odstotek nihanja napetosti, zato je število sončnih elektrarn, ki se lahko priklopijo, omejeno,” pojasni.

Naš cilj je, da se omrežje čim bolj izkoristi. Tam, kjer se pojavljajo ozka grla, ga moramo nadgrajevati.

Bojan Kumer, minister za okolje, podnebje in energijo

Največ zavrnitev v Ljubljani in Mariboru

Podatki kažejo, da je največja težava z zavrnjenimi soglasji na območju Elektra Ljubljane in Elektra Maribor.

Elektro Ljubljana je tako lani kot tudi letos v prvih dveh mesecih zavrnil 39 odstotkov vlog za izdajo soglasja za priključitev proizvodne naprave iz obnovljivih virov energije (OVE), Elektro Maribor pa 32 odstotkov. V drugih distribucijah so ti deleži manjši.

Medtem ko so elektrodistrubucijska podjetja pogosto tarča očitkov, da so premalo vlagala v omrežje, podjetja v sveže objavljenem posvetovalnem dokumentu za nastajajoči načrt desetletnega razvoja omrežja od 2025 do 2034 odgovarjajo, da je težava hitra rast števila vlog (spodnji graf).

“Omrežje ima svoje fizikalne omejitve, prav tako so kadrovske zmožnosti podjetij omejene ob večkratnem povečanju števila samooskrbnih proizvodnih naprav,” je navedeno v strateškem dokumentu elektrodistribucije.

4,5 milijarde evrov v 10 letih

Osnutek načrta razvoja distribucijskega omrežja navaja, da bomo morali glede na cilje zelenega prehoda (in tudi za potrebe vzdrževanja omrežja) med letoma 2025 in 2034 v omrežje vložiti 4,5 milijarde evrov. Trenutno veljavni desetletni načrt predvideva 3,2 milijarde evrov.

Razlog za tolikšno razliko je ta, da smo od potrjevanja zadnjega načrta povečali cilje zelenega prehoda (torej elektrifikacije prometa in ogrevanja ter priključevanja razpršenih virov), poleg tega je v zadnjih letih tudi v tej panogi prišlo do dviga cen materiala in storitev.

Državna sekretarka Tina Seršen je nedavno na srečanju z novinarji dejala, da distribucije pospešeno vlagajo v nadgradnjo omrežja, za kar so že dobile 80 evropskih milijonov.

Tako elektrodistribucije kot tudi profesor Mihalič pa opozarjajo, da je dinamika odvisna od več dejavnikov. Od financ, kadrov, razpoložljivosti materiala in izvajalcev del. Za občutek o razsežnosti napovedane obnove povejmo, da imamo v Sloveniji 46 tisoč kilometrov nizkonapetostnega omrežja, zdaj pa nameravamo v 10 letih zgraditi 13 tisoč kilometrov novih vodov, še 14 tisoč kilometrov vodov pa rekonstruirati.

“V tem trenutku ni zagotovljenih kadrov in izvajalcev za izvajanje tolikšnega obsega investicij,” je navedeno v osnutku načrta razvoja omrežja. “Ne smemo namreč pozabiti, da se bo zaradi posledic sedanje krize zaradi vojne v Ukrajini zeleni prehod zgodil še hitreje, kar bo močno povečalo zanimanje za transformatorje, kabliranje nizko in srednjenapetostnih vodov in drugo opremo na trgu, kar se že kaže z višanjem cen, tako da bo cena zelenega prehoda, ki zahteva obsežne investicije v omrežje, bistveno višja od cene, načrtovane pred leti.”

Vpliv na subvencije

Očitno je, da je nadgradnja omrežja dolgoročen projekt. V vmesnem času elektrodistribucije predlagajo, da se problem šibkega omrežja rešuje tako, da se spodbuja samo gradnjo sončnih elektrarn s hranilniki, ki “lahko naslovijo problematiko oddajanja pri individualni samooskrbi ob ustreznem dimenzioniranju in energetskem upravljanju”.

Borzen prav danes odpira 14-milijonski razpis za sončne elektrarne po stari shemi – torej za tiste, ki so vlogo za soglasje za priključitev oddali do konca lanskega leta, predvidoma junija naj bi prišel razpis za elektrarne po novih shemi – v obeh primerih pa je subvencija precej večja za kombinacijo elektrarne s hranilnikom.

Hkrati bo po mnenju distribucij treba spodbujati gradnjo večjih proizvodnih naprav, ki se priključujejo direktno na srednjenapetostni nivo. Tudi to se že dogaja. Finance so poročale o novih shemi, po kateri bodo občine pri gradnji sončne elektrarne z močjo enega megavata upravičene do 730 tisoč evrov subvencije. Po nekaterih ocenah se s tako spodbudo naložba lahko povrne praktično takoj.

Čim bolj izkoristiti omrežje

Minister Bojan Kumer meni, da je problem zavrnjenih vlog treba reševati, a da to ni razlog, da bi zmanjšali subvencioniranje: “Naše omrežje ima proste kapacitete, ki se zdaj počasi polnijo. Ne bi bilo prav, da tega ne bi finančno spodbujali. Zaenkrat je bilanca pri vlogah še vedno pozitivna, res pa je delež zavrnjenih vlog v Ljubljani in Mariboru, kjer je bila drugačna dinamika razvoja omrežja, višji,” je dejal. “Naš cilj je, da se omrežje čim bolj izkoristi. Tam, kjer se pojavljajo ozka grla, ga moramo nadgrajevati.”