Zakaj bogataši, tudi slovenski, kupujejo zemljo in vlagajo v pridelavo hrane
Letos sta kar dva iz prve deseterice najbogatejših Slovencev vstopila na področje pridelave hrane. Kmetijska zemljišča sicer že leta kupujejo tudi najbogatejši Zemljani. Zakaj bogataši veliko vlagajo v kmetijstvo?
Podjetje enega najbogatejših Slovencev je lani v prekmurski občini Dobrovnik za 2,2 milijona evrov kupilo 22 hektarjev veliko zemljišče. Boštjan Bandelj in njegov brat Matej tam načrtujeta postavitev industrijskih rastlinjakov, s katerimi ciljajo na dvig prehranske samooskrbe v Sloveniji za več deset odstotkov pri različnih vrstah zelenjave. Bandelj se med bogataše uvršča s podjetjem Belektron, ki trguje z emisijskimi kuponi.
Na področje proizvodnje hrane je letos vstopil tudi primorski poslovnež Ivo Boscarol, ki je v Ajdovščini zagnal podjetje Tech4Meat. To se bo ukvarjalo z razvojem in proizvodnjo mesa iz izvornih celic.
“Živali vzamemo celico, ki se normalno deli, in iz nje vzgajamo meso. Vzgoja poteka na popolnoma enak način kot na živalih. Razlika je le, da celica namesto na živalih raste v drugem okolju,” je marca povedal za Forbes Slovenija in dodal, da bo rešitev najbolj zanimiva tam, kjer bo hrano zaradi okoljskih sprememb težje pridelati.
Svojo zgodbo na področju proizvodnje hrane je poskušal ustvariti tudi slovenski kriptomilijonar Damian Merlak, ki je imel prek podjetja KŽK iz Žabnice v lasti več kot tisoč glav živine. Iz naložbe se je umaknil, v lastništvu KŽK ga ni več.
V kmetijstvu medtem več let deluje še nekdo iz prve deseterice najbogatejših Slovencev. Samo Login je leta 2017 prodal svoj delež v podjetju Outfit7, za tem je fundacija njegove družine Login5 začela vlagati v kmetijstvo v Vojvodini.
Najbogatejši Slovenci niso edini, ki jih zanimajo kmetijska zemljišča in pridelava hrane.
Vlagajo tudi najbogatejši Zemljani
Leta 2020 je v medijih odmeval podatek, da je ameriški milijarder Bill Gates med največjimi zasebnimi lastniki kmetijskih zemljišč v ZDA. V manj kot desetih letih je pokupil 109.265 hektarjev kmetijskih zemljišč v osemnajstih zveznih državah; za primerjavo, pomurska regija je velika 133.700 hektarjev. Obseg raste še naprej. CNBC poroča, da na njegovih zemljiščih rastejo čebula, korenje in celo krompir, ki se uporablja za izdelavo krompirčka v McDonald’su.
V zadnjih letih je kar 169.968 hektarjev kmetijskih zemljišč nakupil ustanovitelj Amazona Jeff Bezos. Dejaven je tudi investitor Warren Buffett, ki naj bi svojo prvo kmetijo v Nebraski za 10 tisoč dolarjev kupil še pred vstopom v srednjo šolo. Med glavnimi lastniki ameriške zemlje je še Stan Kroenke, ki je obenem lastnik enega največjih športnih imperijev na svetu.
Seznam najbogatejših Zemljanov, ki vlagajo v kmetijska zemljišča doma in po svetu, je še bistveno daljši.
“Za to sta predvsem dva razloga,” je dejal upravitelj finančnih naložb Aleš Lokar. “Prvi je finančno preprost – gre za diverzifikacijo. Večina teh ljudi ima vseeno veliko premoženja ali v svojih podjetjih ali v nekih drugih podjetjih. Drug razlog je bolj subtilen. Na našem planetu je razmeroma malo stvari, ki so omejene, in ena takšnih so kmetijska zemljišča. Tudi zaradi tega imajo naložbeno privlačnost, saj lahko ponudijo donos. Tega ne bo dajala samo proizvodnja hrane, vrednost bo pridobivala tudi sama zemlja.”
Lokar je prepričan, da za odločitvami najpremožnejših po večini stojijo osnovni ekonomski razlogi. V luči tega pravi tudi, da so se kmetijska zemljišča skozi zgodovino izkazala za dobrega hranilca vrednosti in se uporabljajo za ščitenje pred inflacijo.
Letni donos investicij v kmetijska zemljišča je po pisanju Forbesa pozitiven že zadnja tri desetletja. V zadnjih 50 letih pa je bil povprečni letni donos ob upoštevanju inflacije šestodstoten. Obenem cene kmetijskih zemljišč beležijo manjša nihanja v primerjavi z drugimi tradicionalnimi razredi premoženja.
Kakšne so cene zemljišč v Sloveniji
V Sloveniji je srednja cena kmetijskih zemljišč brez trajnih nasadov leta 2022 (gre za zadnje podatke Geodetske uprave RS) znašala 1,80 evra na kvadratni meter. To je za približno 25 centov več kot leto prej.
Srednja velikost prodanih zemljišč je pred dvema letoma znašala 3.300 kvadratnih metrov oziroma sto kvadratnih metrov manj kot leto prej. Za takšno zemljišče bi torej v povprečju odšteli 5.940 evrov.
Cene se po državi razlikujejo. Geodetska uprava ugotavlja, da so bile cene zemljišč na območjih, kjer so kmetijska zemljišča praviloma najdražja, leta 2022 več kot petkrat višje kot na območjih, kjer so najcenejša. Najvišje cene sicer dosega primorsko območje, kjer ugodna klima omogoča razvoj intenzivnih kmetijskih panog. Obenem so tam pogosti špekulativni nakupi kmetijskih zemljišč za druge namene.
Tudi v Sloveniji vrednost prodaje kmetijskih zemljišč iz leta v leto raste. Vrednost prometa je lani v prvem polletju znašala 36 milijonov evrov. Leto prej je v istem obdobju vrednost poslov znašala 33 milijonov evrov. Leta 2021 30 milijonov, leta 2020 pa 25 milijonov evrov.
“Kmetijstvo čaka velika revolucija”
Zaupanje v vrednost zemlje je osrednji, ne pa tudi edini razlog za nakupe najbogatejših ljudi na svetu. Ameriški mediji med razloge uvrščajo še rast cen osnovnih kmetijskih proizvodov in stalno povpraševanje po njih. Te naj bi naložbe naredile še bolj smiselne.
Obenem tudi v kmetijstvo prodirajo nove tehnologije.
“V kmetijstvo pošastno prodira tehnologija avtomatizacije, ne nazadnje je področje dosegel tudi val navdušenja nad umetno inteligenco. Mislim, da kmetijstvo čaka velika revolucija,” je obete kmetijstva opisal Aleš Lokar.
Velikani trgovine na drobno – denimo Walmart, Unilever in Carrefour, ki so v stiku z dobavitelji in kmeti, uporabljajo tehnologijo veriženja blokov za sledenje izvora živilskih izdelkov. To naj bi občutno skrajšalo čas, ki je potreben za izsleditev izvora izdelka. Tovrstne novosti veljavo pridobivajo tudi v kmetijstvu, kamor so se pomešali ljudje, ki so eno revolucijo že sprožili.
Billu Gatesu in Jeffu Bezosu je po Lokarjevih besedah uspelo ravno s tem, ko sta bila pionirja v nekih trendih. “Predstavljam si, da si tega želijo tudi v kmetijstvu. A vendar mislim, da so še vedno ekonomski razlogi glavni pri njihovem investiranju.”
Tehnološke rešitve v kmetijstvu išče tudi v uvodu omenjeni Samo Login. Osrednji projekt njegove fundacije je LoginEKO, ki obsega več dejavnosti. Od razvoja ekoloških modelov in praks za pridelavo hrane v velikem obsegu, na 3.700 organsko certificiranih hektarjih zemlje, do razvoja lastne programske opreme za kmetovanje in sledljivost hrane ter izdelkov za končnega potrošnika.
Kuhar: premožni Slovenci v kmetijstvo niso vlagali
Premožni Slovenci kmetijstva dalj časa niso prepoznali kot atraktivnega področja, trdi agrarni ekonomist Aleš Kuhar. To je bilo po njegovih besedah še posebej opazno v času osamosvojitve.
“V preostalih državah socializma oziroma komunizma so premožni ljudje od začetka veliko vlagali v agroživilski kompleks. Slovenija je bila izjema, saj tranzicijski tajkuni v kmetijstvo niso vlagali. Slovenija je bila v socializmu resen in napreden agroživilski igralec, po tem je šlo v drugo pot,” razlaga.
Slovenci, tako Kuhar, kmetijstva in proizvodnje hrane niso videli kot atraktivni cilj. “Povsod drugod po svetu je bilo to prvo območje, kamor so tajkuni investirali. Tako imamo močen agroživilski sistem na Hrvaškem, v Srbiji, Ukrajini, Rusiji, na Madžarskem in Češkem. Tam so danes veliki in ugledni prehranski sistemi.”
In kako komentira zadnje nakupe zemljišč in vstope na področje proizvodnje hrane?
Nič slabega ne vidi v rasti kmetij, ki bi bile lastnice več tisoč hektarjev zemljišč. “To je obseg kmetovanja, ki zagotavlja cene, ki jih slovenski potrošnik priznava. Cenovno smo zelo občutljivi. Slovenec ne kupi cenovno kakovostne hrane, ampak drvi za poceni hrano. Ta pa se prideluje na mega farmah na sto tisoč hektarjih.”
Zadnji nakupi bogatih Slovencev po njegovem prepričanju ne izražajo trenda med premožnimi in izhajajo predvsem iz treh vzgibov: podpore prebojnih tehnologij, ekoloških razlogov in naložbene priložnosti v zemljiščih.
A tudi pri teh poudarja, da so časi, ko je bila investicija v zemljišča v Evropi dobra naložba, mimo. Prav tako je treba upoštevati še vlaganja v morebitne sodobne rastlinjake, pri katerih je čas povrnitve naložb zelo dolg. “Zemljišča so draga in premožni že vlagajo v Afriko. Tudi divje investicije v Ukrajino in Srbijo so mimo,” sklene.
