Brezalkoholni džini in viskiji so hit: kdo že služi z njimi, tudi v Sloveniji
Predvsem mlajši vse bolj povprašujejo po pivu, žganju ali vinu, ki ne vsebuje alkohola. Pri žganih pijačah trend narekujejo start up destilarne, ki so tudi tarče pijačarskih velikanov. Prvi proizvajalci so tudi v Sloveniji.
Odnos do alkohola se predvsem med mlajšimi generacijami korenito spreminja. Pripadniki generacije Z, ki so danes stari največ 25 let, spijejo 20 odstotkov manj alkohola od milenijcev, ti pa manj od pripadnikov starejših generacij, ko so bili ti v istih letih, je pokazala študija podjetja Berenberg Research. To odpira nove poslovne priložnosti, še posebej na področju brezalkoholnih različic priljubljenih pijač.
Med ponudniki brezalkoholnih žganic pri nas sta Luka Nagode in Urška Dvoraček. Par pod znamko Vera Spirits od leta 2019 razvija in trži portfelj destilatov, ki so po okusu in kompleksnosti približki džina, a ne vsebujejo alkohola. “Najprej sva želela proizvajati alkoholne žganice, a naju je prihajajoči trend povsem prevzel,” pravi Nagode.
Razvoj njunega brezalkoholnega džina temelji na dveh metodah, parni infuziji in maceraciji. Pri slednji zelišča in dišavnice – to so brinove jagode, angelika in kardamom – namakajo oziroma kuhajo, medtem ko pri infuziji sestavine izpostavijo pari, ki prevzame aromo botanikov. Destilate zmešajo, da dosežejo želeno harmonijo med okusi in vonjavami, pijačo pa nato filtrirajo, pasterizirajo in ustekleničijo. “Iz botanikov pridobimo malce drugačen spekter eteričnih olj, zato okus ne more biti enak alkoholnemu džinu,” pojasnjuje Nagode.
Večino izvozijo
Vera trenutno poleg “deviškega” džina izdeluje še tri različice brezalkoholnih žganic raznovrstnih okusov in pa dvoje že pripravljenih mešanic, eno denimo s tonikom. Steklenica “klasičnega” brezalkoholnega džina v spletni trgovini stane slabih 24 evrov. Razvoj poteka v Ljubljani, kjer so sprva tudi polnili pijačo, kar pa danes počnejo pri podizvajalcih.
Letno proizvedejo med 25 tisoč in 30 tisoč steklenic. Lani so po besedah Nagodeta ustvarili nekaj čez 200 tisoč evrov prihodkov, letos pa načrtujejo 50-odstotno rast. “Ne mudi se nam, gre za dolgoročen projekt, za družinsko podjetje. Stalno poteka razvoj novih izdelkov, saj je panoga amorfna. Razvoj alkoholnih alternativ se še zdaleč ni končal. Tudi kupci še raziskujejo trg in želijo novih izdelkov,” pravi.
Sogovornik tudi ocenjuje, da Slovenija za zdaj sodi med “neizobražene” trge na področju brezalkoholnih žganic, zato Vera okoli 95 odstotkov proizvodnje izvozi v tujino. Nagode vseeno opaža, da se domači trg razvija, kar prepisuje večjemu zavedanju o škodljivih posledicah alkohola. Tako je vse več povpraševanja po pijačah, ki ne povzročajo opitosti, a še vedno pomenijo “resno odraslo pijačo brez kompromisa pri okusu in prezentaciji”.
Brezalkoholni džin se dela tudi v Kozini
V Sloveniji je še en proizvajalec brezalkoholne žganice, prav tako džina. Erik Sarkič iz Kozine pod blagovno znamko GinBrin sicer razvija “polnokrvne” destilate, pred leti pa je ponudbo obogatil še z brezalkoholno različico. Ta vsebuje deset dišavnic in rastlin, steklenica pa stane slabih 15 evrov. Proizvodnja slednjega je sicer razmeroma majhna – pravi, da letno napolni tri tisoč pollitrskih steklenic, vse v domači destilarni.
Podobno kot Nagode tudi Sarkič meni, da povpraševanje po tovrstnih alternativah vztrajno raste. “Kupci so predvsem mladi in srednja generacija, ki se izogiba alkoholu zaradi različnih razlogov, kot so nosečnost, bolezen ali vera,” pove. Samostojni podjetnik še pravi, da prihodki rastejo, za letos pa načrtuje proizvodnjo že pripravljenih koktajlov v pločevinkah.
Od brezalkoholnega ruma do vina
Med večjimi pijačarskimi podjetji v Sloveniji ima tudi Dana v svoji ponudbi že pripravljeno brezalkoholno mešanico tonika z aromo džina in denimo mojita. Brezalkoholno pivo po drugi strani ni nič novega, izdelujejo ga že vsi pivovarski velikani, medtem ko domačih proizvajalcev brezalkoholnih vin nismo zaznali.
Strokovnjaki brezalkoholnemu vinu večinoma očitajo premajhno intenzivnost ali pa pretirano sladkobo.
Ta sicer obstajajo, izdelujejo pa jih na dva načina. Nekaterim je odvzet alkohol, druga pa nastanejo v povsem ločenem procesu, pogosto s sestavinami, kot so kombuča, čaj ali kis. Ponudbe je že precej, nekatere primerke je mogoče kupiti tudi v Sloveniji, je pa res, da so za razliko od žganic ocene strokovnjakov, ki smo jih zasledili, večinoma slabe ali vsaj zadržane – brezalkoholnim vinom z nekaj izjemami očitajo premajhno intenzivnost ali pa pretirano sladkobo.
Na področju žganic medtem prevladujejo že opisani džin, obstajajo pa tudi imitacije viskija, ruma in tekile. Še več je pripravkov, ki ne poskušajo nujno posnemati že obstoječih alkoholnih alternativ, temveč imajo svoj edinstveni okus, aromo in kompleksnost.
Majhen trg, a v vzponu
Industrija brezalkoholnih različic alkoholov je globalno gledano še vedno majhna, ampak v porastu. Vse več ljudi se namreč odpoveduje pitju alkoholu ali pa vsaj zmanjšuje njegovo porabo. Natančneje, 39 odstotkov potrošnikov po svetu pravi, da alkohol uživa zgolj občasno, med njimi prevladujejo milenijci, kažejo podatki analitikov pri Global Data. Obenem pa je vse več tudi zanimanja za pripravo koktajlov oziroma tako imenovano miksologijo, kjer je ključno prav eksperimentiranje z različnimi sestavinami, tudi brezalkoholnimi.
Trg brezalkoholnih žganic naj bi v prihodnjih letih rasel za okoli 30 odstotkov na leto.
Kako velik pa je trg? Leta 2022 je prodaja brezalkoholnih pijač na desetih največjih trgih presegla enajst milijard dolarjev, kar je sedem odstotkov več kot leto prej, je razvidno iz podatkov IWSR, glavnega analitika industrije. Daleč največ se sicer proda brezalkoholnega piva in cidra, medtem ko žganice pomenijo precej manjši, slabo milijardo dolarjev vreden trg, ki pa naj bi v prihodnjih letih rasel za okoli 30 odstotkov na leto, piše Bloomberg.
Na muhi pijačarskih velikanov
Poglejmo še, kateri proizvajalci so v ospredju v tujini. Med prvimi in največjimi je britanski Seedlip. Leta 2015 je podjetje ustanovil Ben Branson, ki ga je, kot pravi, navdihnila knjiga receptov Umetnost destilacije iz 17. stoletja, v kateri so bili popisani nealkoholni zdravilni napitki, narejeni iz zelišč in začimb.
Start up se je hitro razvijal in v zgolj nekaj letih prodrl na vse večje trge ter v tisoče barov in restavracij po svetu. Britanski časnik The Telegraph je Bransona uvrstil med 50 najbolj vplivnih ljudi na področju hrane in pijače. Leta 2019 je podjetje prodal alkoholnemu koncernu Diageo, ki ima med drugim v lasti Smirnoff, Johnnie Walker in Guinness. Kupnine niso razkrili.
Eden največjih proizvajalcev brezalkoholnih žganic je tudi Ceder’s. Pred šestimi leti sta ga ustanovila zakonca Craig Hutchison and Maria Sehlstrom. Pravita, da ju je k temu spodbudila njena nosečnost in ugotovitev, da na trgu primanjkuje dobrih alternativ alkoholu. Sprva sta uporabljala predvsem sestavine, ki jih najdemo v džinu, kot so brinove jagode, pozneje pa sta se začela poigravati tudi z bolj eksotičnimi zelišči, kot sta rooibos in buchu.
Ponudbo sta s časoma obogatila še z brezalkoholnim rumom in tekilo. Podobno kot Seedlip je tudi Ceder’s prevzel pijačarski velikan – leta 2021 je za neznano vsoto podjetje kupil francoski Pernod Ricard, ki ima v portfelju znamke, kot so vodka Absolut in viski Chivas. Ob tem omenimo, da tudi drugi konglomerati v industriji iščejo priložnosti na nastajajočem trgu, denimo Bacardi, ki je pred časom predstavil brezalkoholni martini.
Pisana paleta žganic, ki ohranjajo trezno glavo
Start upi medtem vznikajo vsepovsod. Britanka Ellie Webb pod znamko Caleño razvija brezalkoholne destilate z južnoameriškim pridihom, kjer prevladujejo okusi kokosa in ananasa. V ZDA je med večjimi Spiritless, ki se je specializiral v imitacije bourbon viskijev. S Škotske prihaja Spirits of Virtue, ki med drugim proizvaja tudi brezalkoholno vodko.
V tržni niši so tudi nekateri zvezdniki. Pevka Katy Perry je denimo podprla De Soi, proizvajalca brezalkoholnih aperitivov.
Skupina avstralskih in britanskih podjetnikov pa je ustanovila Lyre’s, kjer pravijo, da njihove izdelke točijo v skoraj polovici od petdesetih najboljših barov na svetu. Lyre velja tudi za najbolj vreden start up v industriji, leta 2022 so ga vlagatelji ovrednotili na 360 milijonov dolarjev. Tržno nišo so medtem prepoznali tudi nekateri zvezdniki; modna ikona Bella Hadid je soustanovila Kin Euphorics, pevka Katy Perry pa podprla De Soi, proizvajalca brezalkoholnih aperitivov.
Ob vsem interesu za brezalkoholne žganice pa ni nenavadno, da vznikajo tudi prvi specializirani bari in trgovine. Club Soda Tasting Room, denimo, je prvi tovrstni ponudnik v Londonu, vrata je odprl lani. Njegova lastnica Laura Willoughby je za portal Just Drinks povedala, da posel cveti, še posebej pa da so priljubljeni že pripravljeni koktajli.