Kako poslujejo podjetja najbogatejših Slovencev

Na Forbes Slovenija smo pogledali, kako poslujejo slovenski multimilijonarji. Pod drobnogled smo vzeli podjetja, ki so v lasti dvajsetih najbogatejših Slovencev in so bilance za leto 2023 že objavili.

Kar nekaj jih je lani zabeležilo padec prodaje, ki ga nekateri čutijo še letos. Letos sicer večina nadaljuje z načrtovanimi investicijami.

V Steklarni Hrastnik še vedno čutijo upad naročil

Steklarna Hrastnik je osrednji dragulj Igorja Laha. Na račun dobrega poslovanja steklarne se je premoženje njegove družine v štirih letih kar početverilo. To ga je lani izstrelilo celo na sam vrh lestvice najbogatejših Slovencev, ki jo pripravljajo pri reviji Manager.

Za lani so v Hrastniku napovedali 22 milijonov evrov čistega dobička. Napoved se ni uresničila. Leto so končali z 20,3 milijona evrov dobička, kar je sicer še vedno osemodstotna medletna rast. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) je znašal 33,5 milijona evrov oziroma tri odstotke več kot leta 2022.

Prihodkov od prodaje je bilo 89,9 milijona evrov, kar je desetodstotni padec glede na leto prej.

V Steklarni Hrastnik so lani decembra poročali o upadu naročil, zaradi česar so bili primorani zmanjšati proizvodnjo. Z ohlajanjem se je takrat soočala celotna panoga, zaloge pri ključnih poslovnih partnerjih pa so rasle. Do letošnje pomladi je bilo na čakanju 200 delavcev. V omejenem obsegu so sprejeli tudi ukrep predčasnega upokojevanja. V podjetju je bilo ob koncu lanskega leta zaposlenih približno 520 ljudi, številka se zdaj giblje okoli 450.

Posledice lanskega padca povpraševanja v steklarni čutijo še letos. V podjetju pravijo, da so v prvi polovici leta zabeležili 31,7 milijona evrov prihodkov od prodaje.

Letos načrtujejo 5,38 milijona evrov vlaganj. Naložbe v višini 3,1 milijona evrov so izpeljali že v prvi polovici leta, večji del so namenili za raziskave in razvoj. Zaključujejo tudi vertikalno integracijo digitalnega poslovanja; v začetku leta so vpeljali informacijski sistem za načrtovanje proizvodnje in virov SAP. Do konca leta načrtujejo še investicijo v celovito prenovo mrežne opreme.

V steklarni je letos prišlo tudi do večje spremembe v vodstvu, z mesta generalnega direktorja se je umaknil Peter Čas, ki je bil na čelu steklarne sedem let. Nadomestil ga je Matevž Fazarinc, ki je od lanskega aprila izvršni direktor podjetja.

Prihodki Belektrona so še poskočili

Podjetje četrtega najbogatejšega Slovenca Boštjana Bandlja je lani še povečalo svoje prihodke. V Belektronu, kjer trgujejo z dovolilnicami za izpuste ogljikovega dioksida, so lani vknjižili 3,29 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je štiri odstotke več kot leta 2022. Podjetje trguje tudi z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki niso vidni v bilancah. S tem so lani ustvarili še okoli deset milijard evrov.

Manj kot pol promila celotnih prihodkov ustvarijo v Sloveniji, polovico dobička so lani pridelali zunaj EU.

Leta 2023 je za štiri odstotke upadel EBITDA, ki je znašal 32,8 milijona evrov. Za osem odstotkov je zrasel čisti dobiček in nanesel 29,8 milijona evrov. Rezultatov poslovanja za prvo polovico leta 2024 še ne komentirajo.

V podjetju Boštjana Bandlja dela majhna ekipa desetih zaposlenih. Ti so zgradili trgovca, ki pokriva med enim in dvema odstotkoma globalnega trga emisijskih kuponov. Letos niso na novo zaposlovali. Prav tako niso izvedli večjih naložb v opredmetena sredstva in jih niti ne načrtujejo.

Bandelj je junija v intervjuju za Forbes Slovenija dejal, da želi svoje premoženje razpršiti, zato vlaga v različne projekte. Pri nepremičninskih, gostinskih in kmetijskih sodeluje z bratom Matejem Bandljem. Na področju energetike je vložil v podjetje NGEN, katerega ustanovitelja sta Roman Bernard in Damian Merlak.

Dobro prvo polletje za družino Šešok

Slabše leto je imela Iskra, ki jo obvladuje Dušan Šešok in se primarno ukvarja s proizvodnjo naprav za distribucijo in krmiljenje elektrike. Podjetje iz Ljubljane je lani ustvarilo 136,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je šest odstotkov manj kot leta 2022. Za 15 odstotkov je upadel EBITDA, ki je znašal 18,9 milijona evrov. Čisti dobiček se je ustavil pri osmih milijonih evrov, kar je tretjinski padec.

Iskra je sicer del istoimenske skupine, ki je v lasti družine Šešok, četrte na lestvici najpremožnejših Slovencev. Poleg generalnega direktorja, Dušana Šešoka, ki je njen največji posamični lastnik, so končni lastniki družbe še Klemen Šešok, Matija Šešok, Mojca Zupan in Sabina Franko Šešok. V skupini je 13 podjetij iz osmih poslovnih področij – od energetike in telekomunikacij do prometa in ladjedelništva. Rezultati skupine še niso znani. Klemen Šešok je za Forbes Slovenija dejal le, da so lani v prvem polletju ustvarili 134 milijonov evrov prihodkov.

Letos so v istem obdobju ustvarili več, in sicer 135,8 milijona evrov prihodkov. EBITDA je v prvih šestih mesecih leta znašal 20,3 milijona evrov, čisti dobiček je bil 12 milijonov evrov.

Šešok je povedal, da je s polletnimi rezultati zelo zadovoljen. Podobna pričakovanja ima za drugo polovico leta, za katero pa pravi, da bo verjetno težje.

Skupina v štirih državah zaposluje približno 1.650 ljudi. Število je stabilno.

Glede investicij v Skupini Iskra pravijo, da je teh veliko. Letos so odprli novo tovarno v Bosni in Hercegovini, novo tovarno postavljajo tudi v zagrebškem podjetju Elka, prek te so z nakupom Elkakona letos opravili tudi svoj četrti prevzem na Hrvaškem. Do konca leta 2025 predvidevajo, da bodo za naložbe namenili 30 milijonov evrov. Vlagajo tudi v kranjsko tovarno.

Klemen in njegov brat Matija Šešok s partnerji gradita še 35 tisoč kvadratnih metrov veliko skladišče v Beogradu. Jeseni se začne tudi gradnja logističnega centra na Jesenicah. Skladišče in pakirnico ter pisarne bodo obsegale 8 tisoč kvadratnih metrov.

Gradbinec zakoncev Južna lani sklenil več poslov z državo

Dari in Vesna Južna sta eden najvplivnejših – in najpremožnejših – parov pri nas. Njuna gradbena podjetja so zraven pri vseh pomembnih projektih v državi; od prenov železnic do ljubljanskega kanala C0 in popoplavne obnove.

Sta lastnika desetine Petrola, v katerem imata tudi pomembno odločevalsko moč. Kako močen je Dari Južna v Petrolu, se je pokazalo ob lanski menjavi na vrhu družbe, ko je morala mesto predsednice uprave zapustiti Nada Drobne Popović. Ta naj bi prišla navzkriž prav z Južno, ki se z ženo uvršča na šesto mesto najbogatejših Slovencev. V lasti imata tudi slaba dva odstotka Telekoma Slovenije.

Med podjetji obvladujeta vodarski podjetji VGP Novo mesto in Hidrotehnik, proizvajalca spodnjega perila Lisca, Tiskarno Novo mesto in gradbinca CGP.

Slednji je danes paradni konj Južnovega imperija. Rezultatov za lani še ni, v podjetju pa na naša vprašanja niso želeli odgovarjati. Leta 2022 so sicer ustvarili 231 milijonov evrov prihodkov od prodaje. EBITDA je znašal 20,4 milijona evrov, čisti dobiček 16,1 milijona evrov.

V portalu Erar, kjer je vidna poraba javnega denarja, lahko vseeno ugotovimo, da so leta 2023 od države prejeli 146,5 milijona evrov, kar je 13 milijonov več kot leta 2022. Samo od infrastrukturnega ministrstva so lani prejeli 49 milijonov evrov. Med največjimi plačniki so še pravosodno ministrstvo s 16,3 milijona evri, le nekaj manj je dala ljubljanska občina, 13,7 milijona evrov je CGP med drugim prejel od Darsa.

V prvem letošnjem polletju so sicer od države skupno prejeli 33 milijonov evrov, kar je 39 odstotkov manj kot v istem obdobju lani.

Lisca je lansko leto končala s 30,6 milijona evrov prihodki od prodaje, kar je 13-odstotno medletno povečanje. EBITDA je znašal 7,7 milijona evrov, čisti dobiček 6,1 milijona evrov.

V Dewesoftu beležijo padec prodaje

Dewesoft je eno najuspešnejših visokotehnoloških podjetij v Sloveniji, katerega največji lastnik je Jure Knez. Trboveljski proizvajalec merilnih naprav se uvršča med vodilne v svoji panogi, lansko leto pa so v naši državi sklenili z 61,4 milijona evrov prihodkov od prodaje. Pri konsolidaciji so se približali sto milijonom evrov prihodkov.

Letos se zasavsko podjetje sooča s padcem prihodkov. V prvih šestih mesecih so v Sloveniji znašali 24,3 milijona evrov, dobiček pred obdavčitvijo osem milijonov evrov. Za primerjavo; v enakem obdobju lani so čisti prihodki od prodaje dosegli 30,1 milijona evrov, dobiček pred obdavčitvijo je bil malo nad 11 milijoni evrov.

V Dewesoftu pravijo, da je padec prihodkov posledica dobave zaostalih naročil iz leta 2022. “Na začetku leta 2023 smo namreč imeli dobrih 25 milijonov evrov naročil iz preteklosti, ki smo jih dobavili v prejšnjem letu, tako da bo letos promet manjši,” razlagajo. V Sloveniji letos načrtujejo, da bodo ustvarili pet odstotkov prodaje, znotraj EU trideset odstotkov, izven EU preostalih 65 odstotkov.

V Trbovljah je zaposlenih 205 ljudi. V prvih šestih mesecih leta se je podjetju pridružilo 13 sodelavk in sodelavcev.

Lani so na sedežu podjetja odprli dve novi etaži nadzidka in pridobili 800 kvadratnih metrov novih površin za razvoj, prodajo in upravljanje družbe. Z investicijskim ciklom nadaljujejo tudi letos, v infrastrukturo podjetja bodo vložili 4,5 milijona evrov.

Letos v Trbovljah načrtujejo še povečanje proizvodnih zmogljivosti z vlaganjem v robotizacijo in avtomatizacijo proizvodnje in logistike. Odprli bodo tudi novo orodjarno, linijo za polaganje elektronskih vezij in proizvodne prostore v nekdanji Strojni tovarni Trbovlje. Skupna površini slednjih bo znašala 2.700 kvadratnih metrov. Podajajo se še v nakup in razvoj stanovanjskih enot blizu sedeža podjetja, ki bodo na voljo sodelavcem iz drugih krajev ali tujine.

Nadaljnji poudarek razvoja infrastrukture podjetja bo na vsebinah in območju tehnološkega parka Mesto akrobatov, katerega začetek gradnje načrtujejo prihodnje leto.

Dewesoft je s svojo merilno tehniko letos sodeloval pri izstrelitvi rakete Ariane 6, ki je doslej najmočnejša raketa Evropske vesoljske agencije.

Nov rekordni dobiček Akrapoviča

Prvo deseterico najbogatejših je lani zaokrožil razvijalec svetovno znanih izpušnih sistemov Igor Akrapovič. Njegovo podjetje iz Ivančne Gorice je leto 2023 končalo s 195,7 milijona evrov prihodki od prodaje, kar je šest odstotkov več kot leto prej. EBITDA je poskočil na 46,5 milijona evrov, kar je skoraj za četrtino več kot leta 2022. Za 15 odstotkov je bil višji čisti dobiček, ki je znašal rekordnih 28 milijonov evrov.

Akrapovič je letos sklenil tehnično sodelovanje s korejskim velikanom motošporta Hyundai Motorsport. Ta je svoje avtomobile za svetovno prvenstvo v reliju opremil s slovenskimi izpušnimi sistemi.

Z izpušnim sistemom Akrapovič je od letošnje pomladi opremljen tudi Ferrarijev dirkalnik za prestižno dirko po Le Mansu, ki jo je italijanski proizvajalec športnih avtomobilov tudi osvojil. Z Akrapovičevimi izpušnimi sistemi je sicer na različnih prvenstvih tekmovalo že vsaj 175 svetovnih prvakov.

Po podatkih portala Gvin je bilo v dolenjskem podjetju lani v povprečju zaposlenih 1.808 ljudi, kar je 145 več kot leta 2022.

Dobiček skupine G4 se je prepolovil

Franc Gregorčič je v zadnjih dvajsetih letih ustvaril skupino G4 Group, ki jo sestavlja več hčerinskih družb. Ukvarjajo se s proizvodnjo plastičnih elementov za različno uporabo. Franc ostaja največji posamični lastnik, ostali so še Franc Gregorčič mlajši, Gašper Gregorčič in Marjanca Gregorčič.

Lani so vknjižili velik upad prihodkov od prodaje v primerjavi z letom 2022. Znašali so 196,1 milijona evrov, kar je več kot desetodstotni medletni padec. Skoraj prepolovil se je dobiček iz poslovanja, ki je znašal 11,3 milijona evrov. Čisti dobiček je nanesel 8,5 milijona evrov oziroma 54,7 odstotka manj kot leta 2022.

V letnem poročilu pišejo, da je na njihovo delovanje vplivala vojna v Ukrajini. Podjetja v skupini so v prvi polovici lanskega leta beležila motnje v oskrbovalni verigi s ključnimi vhodnimi surovinami, katerih ponudba je bila omejena. Podaljšani so bili dobavni roki surovin, narasle so tudi cene. Stanje se je normaliziralo v drugi polovici leta. Leto je tako zaznamovalo nihanje cen surovin in energentov ter zmanjšano povpraševanje, kar je povečalo pritisk na cene končnih izdelkov.

Skupina G4 je leta 2023 prevzela orodjarsko podjetje IMAS iz Sežane, s katerim večajo obseg dejavnosti v skupini. Junija lani so prodali podjetje Plastoform Logistika, s čimer so se odrekli logistični panogi. “To področje dela nas ne zanima in ne prinaša pričakovanih želenih donosov in sinergijskih učinkov na celotno skupino,” so pojasnili.

Leta 2023 so sicer povečali intenziteto naložb. V podjetju Liv Sistems so zagnali novo linijo za prašno lakiranje. Novo linijo za vzdolžni razrez so vzpostavili tudi v podjetju Mersteel, v katerem imajo polovični delež. Zemljišča odkupujejo v poslovni coni Kronovo, kjer želijo “nove razvojne priložnosti” dati podjetju Plastoform.

V slednjem letos že zaključujejo gradnjo dodatnih prostorov, ki obsegajo 4.400 kvadratnih metrov. Skladiščne prostore širijo tudi v podjetju Acryform. V skupini G4 za leto 2024 napovedujejo še iskanje novih tarč za prevzem. Kako jim gre letos, niso povedali.

Konec leta 2023 je bilo v skupini zaposlenih 953 ljudi.

Trgovine Jager rastejo že več kot dve desetletji

Trgovinski imperij družine Jager je lani vknjižil novo medletno rast. Prihodki od prodaje Jagrosa, ki upravlja štajersko trgovsko verigo, so se leta 2023 povečali za sedem odstotkov na 229,8 milijona evrov. Za devet odstotkov se je povečal EBITDA, ki se je ustavil pri 23,3 milijona evrov. Čisti dobiček je bil višji za deset odstotkov in je znašal 15,7 milijona evrov.

Rast poslovanja trgovin, ki traja že več desetletij, se nadaljuje tudi letos. Obseg poslov je v prvi polovici leta 2024 zrasel za približno štiri odstotke, razlaga Boštjan Jager, ki skupaj z bratom Alešem vodi Jagros. O polletnem dobičku še ni želel govoriti.

Zaradi rasti so pri Jagrosu letos dodatno zaposlovali. Trenutno je tam zaposlenih 878 ljudi.

Med svoje večje letošnje naložbe uvrščajo nakup Tuševe franšizne trgovine v Ormožu, ob tej pa vlagajo tudi v prenovo obstoječih poslovalnic. Njihova največja naložba je sicer novi centralno logistični center v Hočah. Gradnjo tega bodo predvidoma zaključili v prihodnjem letu.

Trgovine Jager sta pred 35 leti ustvarila Marija in Franc Jager, podjetje pa zdaj že vodijo njuni sinovi. Franc je letos za Forbes Slovenija povedal, da je zgodbo začel na družinski kmetiji, kjer so imeli farmo bikov. To so prodali in se usmerili v trgovino. Danes je v pokoju in se ukvarja z nepremičninskimi posli.

Njegovo nepremičninsko podjetje Gradnje Jager ima po podatkih portala Gvin v lasti 88 nepremičnin. Nekaj jih ima tudi na Hrvaškem, kjer vlaga v turizem. Takšen primer je naložba v obnovo hotela Colentum na otoku Murter. Dvanajst apartmajev imajo tudi na otoku Vir, načrte ima še na otoku Pag, kjer ima na petih hektarjih zasnovan idejni projekt za hotel in apartmaje ob morju.

Gradnje Jager so leta 2023 ustvarile 2,5 milijona evra prihodkov od prodaje, kar je ogromen skok v primerjavi z letom prej, ko jih ni bilo niti pol milijona. Velika sprememba odraža prodajo 4.400 kvadratnih metrov velikega stavbnega zemljišča za Dvorcem Selo ob Zaloški cesti v Mostah v Ljubljani. Cene Jager ne razkriva, je pa znano, da je družina iz Rogaške Slatine zemljišče kupila leta 2018 od stečajnega upravitelja družbe G Gradnje. Nepremičnino so kupili kot investicijo in zanj plačali 657 tisoč evrov.

Nepremičninsko podjetje je še leta 2022 vknjižilo dobrih 33 tisoč evrov izgube. Ta se je sicer nalagala več let. Lani je bilo čistega dobička za 28.978 evrov.

Inothermu prodaja upadla za pet odstotkov

Prigoriški Inotherm je največji evropski proizvajalec aluminijastih vhodnih vrat v srednjem in visokem cenovnem segmentu. V Prigorici ne skrivajo, da želijo svoj tržni delež najmanj ohraniti, nove kupce pa prepričati z novostmi.

Leto 2023 za Inotherm ni bilo idealno. Njihovi prihodki od prodaje so upadli za pet odstotkov in se ustavili pri 93,9 milijona evrov. Za deset odstotkov je bil manjši tudi EBITDA, ki je znašal 17,2 milijona evrov. Čisti dobiček je bil 11,7 milijona evrov, kar je za devet odstotkov manj kot leto prej.

V podjetju pravijo, da so prihodki od prodaje v prvi polovici leta 2024 podobni kot v istem obdobju lani. V prvem polletju pa beležijo višji dobiček.

Zadnji dve leti podjetju pada dodana vrednost na zaposlenega. Lani je znašala 98.373 evrov, kar je sicer še vedno krepko nad slovenskim povprečjem (61 tisoč evrov). Podatki portala Gvin kažejo, da je število zaposlenih lani ostalo skoraj enako. Letos na novo niso zaposlovali, konec junija pa je bilo zaposlenih 328 ljudi oziroma nekoliko manj kot leta 2023.

V Inothermu so letos investirali v novo proizvodno halo in opremo. V prvi polovici letošnjega leta so skupno za naložbe namenili nekaj čez štiri milijone evrov. Do konca leta načrtujejo še okoli dva milijona evrov vlaganj.

Podjetje je v lasti družine Šenk, ki zaseda 17. mesto lestvice najbogatejših Slovencev. Posel sta leta 1991 začela Anton in Verica Šenk. Sprva sta v Dolenji vasi pri Ribnici izdelovala termoizolacijska stekla, sedem let po ustanovitvi pa pod lastno blagovno znamko pognala še proizvodnjo aluminijastih vhodnih vrat. Te so ponudili tudi za hiše, s tem pa vstopili na povsem nedotaknjen trg, aluminijasta vhodna vrata so namreč do takrat izdelovali zgolj za poslovne objekte.

Že več let sta v družinski posel vključena sin Dejan in njegova žena Tina Šenk, ki je prokuristka podjetja.