Znani so prejemniki nagrad za izjemne dosežke

Novice Forbes Slovenija 5. marca, 2024 18.09
featured image

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) nagrade za izjemne dosežke podeljuje že od leta 1969. Tokrat so nagrajenci štirje poslovneži z različnih koncev države.

5. marca, 2024 18.09

Podeljene so nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Prejemniki so Janko Koprivec, ustanovitelj, lastnik in prokurist podjetja Siliko z Vrhnike, Robert Medle, direktor Roletarstva Medle iz Novega mesta, Milan Košeljnik, direktor prevaljskega Koldinga in Dragan Mešič, direktor podjetja Megras iz Murske Sobote.

Nagrado GZS, katere vodilo so izjemni dosežki trajnejšega pomena, je vključno z letošnjimi nagrajenci prejelo že 364 gospodarstvenikov in 30 gospodarstvenic.

Gre za najstarejše priznanje večletnega uspešnega vodenja podjetja v Sloveniji, ki ga tokrat podeljujejo 56. po vrsti.

Komisija, sestavljena iz bivših nagrajencev in predstavnice GZS, je podelitev nagrade Janku Koprivcu pojasnila z besedami, da uspešno vodi podjetje s tridesetletno tradicijo. Njihov proizvodni program obsega dejavnosti, ki kupcu nudijo celovito storitev – od idejne zasnove, konstrukcije in izdelave orodja do velikoserijske proizvodnje.

Koprivčev Siliko je lani ustvaril 104,9 milijona evrov prihodkov, dobiček pred obdavčitvijo je znašal 10,9 milijona evrov. Zaposluje 598 ljudi, dodana vrednost na zaposlenega pa znaša 68 tisoč evrov.

Za nagrajenca Roberta Medleta so dejali, da je predstavnik druge generacije družinskega podjetja, ki se je razvilo iz očetove obrtne delavnice pred 47 leti. Roletarstvo Medle se je z leti iz servisnega podjetja za montažo rolet preoblikovalo v proizvodno podjetje. Glavni produkti so rolete in žaluzije ter proizvodnja polizdelkov za izdelavo rolet, žaluzij in PVC oken.

Lani so ustvarili že 42,7 milijona evrov prihodkov, dobiček pred obdavčitvijo pa je znašal 8,1 milijona evrov. Podjetje ima 186 zaposlenih, dodana vrednost na zaposlenega znaša 84 tisoč evrov.

Nagrada tudi na Prevalje in v Mursko Soboto

Milan Košeljnik je nagrado prejel, ker je podjetje Kolding popeljal med priznane proizvajalce visokokakovostnih valjev, rezervnih delov ter druge metalurške opreme. Sicer so dejavni tudi v drugih panogah, kot so energetika, rudarstvo in inženiring. Podjetje je v leta 2022 zaradi vojne v Ukrajini izgubilo svoj največji, ruski trg, ki je predstavljal več kot 50 odstotkov vsega njihovega izvoza. Zaradi izjemne prilagodljivosti in sposobnosti hitre preusmeritve na druge trge se je izvoz med leti 2020 in 2022 celo povečal za 25 odstotkov.

Prihodki podjetja s Prevalj so leta 2023 znašali 9,8 milijona evrov, dobiček pred obdavčitvijo 900 tisoč evrov. V podjetju je zaposlenih 44 ljudi, dodana vrednost na zaposlenega pa znaša 79 tisoč evrov.

Komisijo je prepričal še Dragan Mešič, ki prihaja iz družine, kjer se tradicija obrtništva prepleta že skozi več generacij. Vodi podjetje Megras, ki je prepoznaven dobavitelj prirobnic v Evropi in po svetu. Podjetje iz Murske Sobote je tudi v času kriz zadnjih treh let ohranilo stabilnost in celo izboljšalo prodajo.

Lani so vknjižili 6,6 milijona evrov prihodkov, dobiček pred obdavčitvijo je znašal 866 tisoč evrov. Zaposlenih je 40 ljudi, dodana vrednost na zaposlenega pa znaša 78 tisoč evrov.

Kaj so merila za nagrado

Kot so sporočili iz GZS, komisija pri svojem delu upošteva več meril. Med drugim so z vidika dolgoročnega razvoja družbe ocenjevali razvojno strategijo podjetja na področju razvoja, investicij in prodaje.

“Poseben poudarek je namenjen spodbujanju inovativnosti, razvoju novih proizvodov in tehnologij, zaščiti intelektualne lastnine, odnosu do okolja in trajnostnega poslovanja kot tudi vključenosti v domače in evropske razvojne programe,” so pojasnili.

Obenem so med ocenjevanjem kandidatov opazovali tudi vodenje podjetja in odnose v kolektivu, pa tudi družbeno odgovornost in povezanost podjetja z lokalnim okoljem.

Finančne kazalce primerjajo s panogo

Na finančnem področju komisija spremlja večletne rezultate poslovanja podjetja na področju zadolženosti oziroma finančne tveganosti poslovanja, likvidnosti, rasti (prodaje, dodane vrednosti, EBIDTA, neto dobička), profitabilnosti ter učinkovitosti (dobičkonosnost kapitala, višina dodane vrednosti, stroška dela v dodani vrednosti, relativnega gibanja marž).

“Gibanje in višino teh kazalnikov primerjamo z rezultati primerljivih podjetij v dejavnosti. V analizi tržnega nastopa se upoštevajo izvozni rezultati, uspešnost povečevanja prodaje, vstopa na nove trge in prilaganja zahtevam globalnega trga v odnosu do konkurence,” so še pojasnili na GZS.

Nagrada je bila ustanovljena leta 1968 s sklepom o ustanovitvi nagrade Borisa Kraigherja (slovenskega in jugoslovanskega politika) za izjemne dosežke trajnejšega pomena v organizaciji in vodenju gospodarskih organizacij, ki odločilno vplivajo na izboljšanje ekonomskega položaja gospodarskih subjektov. Prvič so ga podelili leto kasneje, ob obletnici smrti Kraigherja.