Zaposlovanje se je lani umirjalo, a število brezposelnih vseeno rekordno nizko

Rast zaposlenosti se je lani umirjala. To je v prvi vrsti posledica umirjanja gospodarske rasti, predvsem na treh področjih: gostinstvo, gradbeništvo in predelovalne dejavnosti.

A ugodni trendi so na trgu dela vztrajali še naprej, ugotavlja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Lani smo v Sloveniji dosegli rekordno nizko število brezposelnih oseb, ki je septembra padlo celo pod 46 tisoč.

Razlog je, kot je pojasnila vršiteljica dolžnosti direktorice zavoda za zaposlovanje Greta Metka Barbo Škerbinc, veliko povpraševanje po delavcih in zaposlovanje v prvi polovici leta.

Tako kot vsako leto je nekaj priliva iskalcev prve zaposlitve zavod dobil jeseni. Konec leta 2023 je sledil še priliv zaradi sezonskih gibanj.

Decembra je zavod končal s številko 48.353 brezposelnih ljudi. To je v primerjavi z mesecem prej za 2,5 odstotka več, kar je po navedbah Barbo Škerbinc posledica večjega števila prijav brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas in prijav presežnih delavcev.

V primerjavi z decembrom 2022 je bila brezposelnost manjša za več kot devet odstotkov.

Lani je bilo v povprečju brezposelnih 48.709 ljudi, kar je 14 odstotkov manj kot v istem obdobju leto prej.

Zaradi zaposlitve se je v letu 2023 odjavilo 41.253 ljudi. To je 4.700 manj kot v letu 2022. Skupno se je iz evidence brezposelnih odjavilo 64.490 prebivalcev.

Delodajalci so lani prijavili 4,8 odstotka manj prostih delovnih mest kot leto prej. Najpogosteje so iskali delavce za preprosta dela v gradbeništvu in predelovalnih dejavnosti. Iskali so tudi čistilce, strežnike, voznike težkih tovornjakov, prodajalce in delavce za zdravstveno nego.

Slovenija je med šestimi najboljšimi v EU

O nizki brezposelnosti v Sloveniji priča tudi anketna brezposelnost, je dejala Barbo Škerbinc. V Sloveniji smo oktobra – od takrat je zadnji podatek, zabeležili 4,1-odstotne anketne brezposelnosti, kar našo državo uvršča med najuspešnejše v EU. Povprečje med sedemindvajseterico je šest odstotkov. “Tukaj si delimo šesto mesto z Madžarsko, pred nami so Malta, Poljska, Češka, Nemčija in Nizozemska.”

Medtem ko je v Sloveniji zaposlenih največ ljudi v zgodovini države, pa trg dela še naprej pesti pomanjkanje kadra. Gre za omejitveni dejavnik pri poslovanju, s katerim so se prva podjetja začela ukvarjati že leta 2016 in 2017.

Spomnimo, da je v Sloveniji po navedbah Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) število ljudi, starih med 20 in 64 let, začelo padati že leta 2012. Do danes smo letno izgubili približno 5.000 delovno sposobnih ljudi. K poglabljanju krize pa prispeva še strukturno neskladje oziroma to, kaj znajo delati tisti, ki so na voljo.

Ljudi za delo bo manj tudi v prihodnje, so v zadnjem poročilu o produktivnosti še napovedali pri Umarju, pomanjkanje kadra pa tako postaja stalnica.

Kaj lahko zavod ponudi delodajalcem

Da gre za enega največjih izzivov na trgu dela, so na novinarski konferenci ponovili na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Ta je na omenjeno temo lani opravil tudi anketo med delodajalci. Med temi jih več kot polovica pričakuje težave z iskanjem kadra v letu 2024.

Težave pričakujejo predvsem na področju gostinstva, gradbeništva, prometa in skladiščenja, zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja in področja informacijsko-komunikacijskih tehnologij.

Delodajalci v prvem polletju 2024 načrtujejo 34.500 zaposlitev. Iz zavoda sporočajo, da so jim na voljo s ponudbo celovite podpore pri iskanju novih kandidatov za zaposlitev. “V tem procesu nudimo podporo. Objavljamo prosta delovna mesta, organiziramo vedno več raznih dogodkov. To so karierni sejmi, zaposlitveni sejmi, hitri zmenki, soočenja, bodisi malo večji bodisi manjši, butični sejmi. To bo tudi poudarek za naslednje leto. Tega bomo delali še več,” napoveduje vršilka dolžnosti zavoda.

Tovrstne dogodke bo organizirala vsaka območna služba. Večji dogodek, na katerem se bodo lahko delodajalci predstavili kandidatom, na voljo pa bodo tudi možnosti za pridobivanje dodatnih veščin in spretnosti, bo na državni ravni organizirala glavna pisarna.

Iz zavoda sporočajo, da glede na primanjkljaj na trgu dela velik poudarek dajejo tudi privabljanju delavcev iz tujine. Ti so postali pomemben segment v slovenskem delovno aktivnem prebivalstvu, tujci namreč predstavljajo 14,4 odstotka zaposlenih.

“Veliko aktivnosti smo usmerili za to, da pridobivamo kadre v drugih državah. Poleg tega pa želimo zagotoviti, da se ob njihovih prihodih v Slovenijo čim bolj spoštujejo njihove pravice, da niso predmet izkoriščanja, da jih informirano o pravicah in tem, kako jih uveljaviti,” je razlagala vodja zavoda za zaposlovanje.

Slovenski zavod je ob privabljanju tujih delavcev sklenil partnerska sodelovanja z zavodi v regiji, denimo v Bosni, Srbiji, Črni gori in Makedoniji. Skupaj z ambasadami so lani izpeljali osem zaposlitvenih dogodkov “Življenje in delo v Sloveniji”.

Zavod je lani 10.000 kandidatov iz tujine povezal s slovenskimi delodajalci. Izdali so 44.680 delovnih dovoljenj in soglasij, največ za tujce iz Bosne in Hercegovine.

Za te so z današnjim dnem uvedli tudi dvojezične pogodbe o zaposlitvi, kar naj bi jim olajšalo ta del postopka.

Izboljšanje strukture brezposelnih oseb

Zavod je uporabil tudi ukrepe aktivne politike zaposlovanja, kjer računa tako na domača kot evropska sredstva. V ukrepe so lani vključili 10 tisoč ljudi, od tega več kot tretjino dolgotrajno brezposelnih.

Letos bodo nadaljevali program javnih del za pomoč občinam pri odpravi posledic ujm. V tega je zdaj vključenih 75 ljudi.

Lani se je po besedah Grete Metke Barbo Škerbinc izboljšala struktura brezposelnih, pri čemer vodja zavoda navaja, da se je zmanjšal delež žensk; zdaj jih je manj kot polovica. Nekoliko je narasel delež mladih med 15. in 25. letom starosti, ki jih je 20,4 odstotka. “Tej skupini bomo v letu 2024 namenili več pozornosti,” je napovedala.

Medtem je narasel delež starejših od 50 let, ki predstavljajo 37,5 odstotka celote brezposelnih oseb. Manj je iskalcev prve zaposlitve, zmanjšal se je tudi delež dolgotrajno brezposelnih – s 47,7 odstotka v letu 2022 je lani padel na 43 odstotkov.

Zavod stalno nadzoruje tudi brezposelne, ki so prijavljeni v evidenci iskalcev zaposlitve. Pri teh preverja pogoje za ohranitev tega statusa. Kot so pojasnili, so lani v skoraj dveh tretjinah nadzornih postopkov ugotovili, da brezposelni ne izpolnjujejo obveznosti, kot sta aktivno iskanje zaposlitve in sporočanje sprememb o osebnih dohodkih.