Mercator prevzema trgovsko verigo Tuš, posel čaka še na varuha konkurence (VIDEO)

Pol leta po začetku prodaje Engrotuša, v katerem sta se kot kandidata omenjala nemški trgovski velikan Rewe in lastn ica Mercatorja, hrvaška skupina Fortenova, je posel sklenjen.

Mercator je danes podpisal pogodbo o nakupu Engrotuša, s čimer prevzema malo- in veleprodajni segment. Segment drogerij bo predvidoma do konca leta oddeljen, ostal bo v lasti družine Tuš.

“Po večmesečnih pogajanjih smo se odločili za prodajo kupcu, ki je po naši oceni najboljša izbira za zaposlene, poslovne partnerje in razvoj osnovne dejavnosti podjetja. Verjamemo, da bo imelo to povezovanje pozitivne učinke za slovensko gospodarstvo,” je po sklenitvi posla povedal Andraž Tuš, prokurist Engrotuša.

V Mercatorju pa so prepričani, da bo povezovanje Mercatorja in Engrotuša, ki ga bo zdaj presojal še varuh konkurence, utrdilo položaj obeh trgovskih podjetij ter slovenskim dobaviteljem in zaposlenim prineslo nove razvojne priložnosti.

“Koristi iz povezovanja pa bodo imeli tudi kupci,” so prepričani v trgovskem podjetju, kjer so izpostavili tudi, da s prevzemom vzpostavljajo trdne temelje za dolgoročno vzdržnost poslovanja. Transakcija naj bi bila vredna okoli trideset milijonov evrov.

Nadaljnjih načrtov Mercator do pridobitve soglasja agencije za varstvo konkurence ne bo komentiral, so še sporočili iz podjetja.

Fortenova ponudila več

Dozdajšnji lastniki – 80-odstotni delež ima sklad Alfi, preostanek je v lasti nekdaj najbogatejšega Slovenca Mirka Tuša –, so po informacijah Forbes Slovenija potiho navijali, da bi bil kupec Rewe. A Fortenova je nakup želela izvesti za vsako ceno, lastnikom pa so ponudili tudi večjo kupnino kot nemški konkurent.

Skladu Alfi oziroma upnikom Engrotuša ostajajo nepremičnine.

Vprašanje poštene konkurence

Prehrambni in trgovski koncern Fortenova ima sicer, kot je poleti poročal N1, nerešeno vprašanje refinanciranja milijardnega dolga. Intenzivno se ukvarjajo predvsem z odplačevanjem obresti dolga.

Glavni izvršni direktor Fortenove Fabris Peruško na vprašanje Forbes Slovenija, kakšni so načrti za izboljšanje finančnega stanja, odgovarja, da so njihovi rezultati iz prejšnjega leta “izjemni”. “V tem trenutku smo tudi v procesu spremembe lastništva. Zaradi tega, ker je en del našega lastništva v lasti sankcioniranih oseb. Ta proces bomo zaključili v naslednjih tednih,” pravi Peruško, čigar podjetje bi ob prevzemu Tuša v regiji upravljala približno 3.000 prodajnih mest.

Še bolj kot finančno stanje pa je aktualno vprašanje, ali bo Fortenova – ki ima pri nas že trgovine Mercator, za nakup Tuša sploh dobila soglasje agencije za varstvo konkurence. Celjski trgovec ima po dostopnih podatkih približno desetodstotni tržni delež, Mercator nekaj manj od 30-odstotnega.

Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence kot prevladujoč položaj šteje podjetje, ki ima na slovenskem trgu več kot 40-odstotni tržni delež. Če gre za dve ali več podjetij, se kot prevladujoč položaj šteje, ko njihov tržni delež presega 60 odstotkov.

Čeprav se za običajnega kupca morda ne bi spremenilo veliko, je stanje drugačno na področju dobaviteljev. Lastnik Mercatorja bi namreč z nakupom Tuša povečal svoj nabavni volumen, kar bi izboljšalo njegovo pogajalsko pozicijo – predvsem v odnosu s slovenskimi dobavitelji, denimo Fructalom, Panvito ali Dano. Za ilustracijo, lanski stroški blaga, materiala in storitev so v Tušu znašali 403 milijone evrov, v Mercatorju pa presegli milijardo.

Ravno odnos do slovenskih dobaviteljev bi lahko bil osrednja točka, o kateri bi se spraševal varuh konkurence med presojanjem soglasja za nakup.

Zaskrbljenost o nakupu je za časnik Delo izrazil gospodarski minister Matjaž Han, ki od regulatorja pričakuje, da bo zaščitil potrošnike pred prevelikim tržnim deležem novega trgovskega velikana. “V danih razmerah, ko ta trgovca obvladujeta tako velik del trga in ko še ne vemo, kaj bo s tožbo Todorića proti Hrvaški zaradi Agrokorja, ne vriskam od veselja ob novici o tem prevzemu.”

Han je za N1 Slovenija izpostavil tudi, da bi rad slišal stališče Mercatorja, ob tem pa izrazil nezadovoljstvo, “da nismo bili v Sloveniji korajžni, da bi kakšno zadevo kupili nazaj”.

A v Mercatorju ostajajo pozitivni. Predsednik poslovodstva Tomislav Kramarić za Mercator navaja tri strateške stebre – zaposleni, kupec in slovenski dobavitelj. “V primeru povezovanja s Tušem prepoznavamo napredek pri vseh ključnih stebrih. Zaradi tega smo danes zelo veseli in zadovoljni s podpisom kupoprodajne pogodbe,” navaja prvi mož Mercatorja, ki se zaveda, da je proces nakupa sicer daleč od končanega.

Združevanje trgovcev z izgubo

Mercator bi z nakupom dosegla tudi druge učinke sinergije. Pod eno streho bi lahko namreč združili logistiko in marketing, neznanka ostaja, ali bodo ohranili Tuševo upravo v Celju.

Obenem so se Hrvati z nakupom zaščitili še pred dodatno konkurenco, saj so odbili prihod novega trgovca v regijo – za Rewe bi nakup Tuša pomenil povsem nov vstop na trg.

Ob nakupu sicer v oči bodejo finančni rezultati Tuša in Mercatorja, ki poslujeta z izgubo. Prvi je lani ob 480,7 milijona evrov prihodkov pridelal 6,3 milijona evrov izgube. Medtem je najboljši sosed leta 2022 ustvaril 1,3 milijarde evrov prihodkov, izguba pa je znašala 10,4 milijona evrov.

Prihodki obeh trgovcev so se lani zaradi inflacije povečali.

Višje cene življenjskih potrebščin so že izzvale poslovanje trgovcev in pripeljale do sprememb potrošniških navad. Prihodi od prodaje v trgovini so se septembra sicer prvič po marcu zvišali, a kljub temu ostajajo občutno manjši kot lani.

Investicijski sklad Alfi, ki je del družbe KF Finance, je postal večinski lastnik Enrgotuša poleti 2020. Temu pa je sledilo prestrukturiranje podjetja. Alfi je prišel do 80 odstotkov družbe z nakupom terjatev bank do podjetja.