Banka Slovenije: Napovedi za zadnje mesece leta se poslabšujejo
Slovenski BDP se je v tretjem letošnjem četrtletju, med julijem in septembrom, skrčil za 0,2 odstotka. Statistični urad poroča o krčenju blagovne menjave in potrošnje gospodinjstev, ki jo nadomešča večja poraba države. Banka Slovenije opozarja, da ohlajanje povpraševanja poslabšuje napovedi za zadnje letošnje četrtletje.
Potem ko se je bruto domači proizvod (BDP) v drugem letošnjem četrtletju okrepil za en odstotek (po desezoniranih podatkih), se je v tretjem četrtletju skrčil za 0,2 odstotka, kažejo danes objavljeni podatki Statističnega urada Republike Slovenije.
“V tretjem četrtletju smo zaznali umirjanje gospodarske aktivnosti,” ugotavljajo na statističnem uradu. Poleg neugodnih makroekonomskih gibanj, na katera v gospodarstvu opozarjajo že dlje časa, so od avgusta utrip slovenske ekonomije pomembno zaznamovale poplave in sanacija.
Na letni ravni smo imeli 1,6-odstotno rast. V drugem četrtletju je bila rast 1,7-odstotna.
V celotnem obdobju od januarja do septembra je bila rast 1,3-odstotna v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Urad RS za makroekonomske analize (Umar) sicer za celotno letošnje leto napoveduje 1,6-odstotno rast BDP.
Krčenje potrošnje gospodinjstev
Potrošnja gospodinjstev se je na letni ravni zmanjšala za 0,8 odstotka (lani v istem četrtletju je bil letni padec 1,6-odstoten), celotna potrošnja pa se je kljub temu povečala za 0,2 odstotka.
Krčenje porabe gospodinjstev, ki se kaže v nižji aktivnosti v trgovini in storitvah, je nadomestila rastoča poraba države, ki se je glede na lani okrepila za 2,8 odstotka.
Bruto investicije, ki jih sestavljajo bruto investicije v osnovna sredstva in sprememba zalog, pa so se zmanjšale za 6,1 odstotka. K upadu je znatno prispevalo zmanjšanje zalog za 3,2 odstotka, kar pomeni, da so podjetja porabljala zaloge proizvodov. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale, pri čemer so imele po navedbah statističnega urad največji vpliv investicije v gradbene objekte.
Izvoz pada, uvoz še bolj
Surs piše še, da je podobno kot v prejšnjem četrtletju zaznal upad pri blagovni menjavi s tujino.
Uvoz se je v tretjem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšal za 12,1 odstotka. Razlog je v zgoraj omenjenem umirjanju rasti končne potrošnje in porabi zalog.
Znižal se je tudi izvoz, in sicer za 9,2 odstotka. Izvoz blaga se je zmanjšal za 9,7 odstotka, medtem ko je upad pri storitvah manjši (6,4 odstotka).
Predelovalne dejavnosti, ki so motor našega izvoza, so po 3,4-odstotni rasti v drugem četrtletju v tretjem stagnirale. Spomnimo, da so deloma aktivnost gospodarstva zavrle avgustovske poplave, zaradi katerih se je delo v nekaterih podjetjih ustavilo tudi za mesec dni ali več.
Zunanjetrgovinski presežek je v tekočih cenah znašal 1.145 milijonov evrov in je k rasti obsega BDP prispeval 2,4 odstotne točke.
Banka Slovenije: Ohlajanje povpraševanja poslabšuje napovedi
Banka Slovenije v komentarju podatkov statističnega urada navaja, da "ohlajanje izvoznega in domačega povpraševanja vse bolj omejuje poslovanje podjetij in poslabšuje kratkoročne gospodarske napovedi".
Razmere v gospodarstvu naj bi zaostrene ostale vse do konca leta. Predelovalne dejavnosti se soočajo z vse večjim upadom izvoznih naročil, ugotavlja centralna banka, medtem ko na nadaljnje ohlajanje domačega povpraševanja kaže umirjanje prodaje v trgovini in storitvah. Podjetja kot velik omejitveni dejavnik navajajo pomanjkanje delovne sile.
Z vidika domačega povpraševanja in gospodarskih obetov sicer ostajajo spodbudne razmere na trgu dela in investicijska aktivnost, ki jo na visokih ravneh ohranjajo naložbe države, podprte tudi s koriščenjem sredstev iz iztekajoče finančne perspektive evropskih sredstev.
