Ko se ločujejo bogataši: kje se največkrat zaplete v Sloveniji?

Ko se razidejo bogataši, o njihovih ločitvah velikokrat beremo v medijih. Predvsem o tistih iz ZDA, ko so v igri stomilijonska premoženja.

Ena zadnjih odmevnih je bila ločitev filmskega zvezdnika Kevina Costnerja in Christine Baumgartner, ki sta se razšla po 19 letih. Takšne ločitve običajno spremljajo močne ekipe strokovnjakov v obeh taborih para, v zadnjem obdobju pa se vključujejo tudi forenzični računovodje. Ti so specializirani za odkrivanje premoženja, ki ga morda skriva partner.

Forenzični računovodje na uro računajo od 300 do 500 dolarjev (od 278 do 436 evrov) in so že dolgo navzoči v poslovnih sporih, ki vključujejo visoke zneske, razhodih zvezdnikov in pa velikih stečajnih postopkih, poroča Forbes.

Njihova končna cena v ločitvah se običajno giblje od 5.000 (4.633 evrov) do celo več sto tisoč dolarjev. Združenje certificiranih preiskovalcev goljufij po vsem svetu, kamor so vključeni forenzični računovodje, se je v zadnjih petih letih povečalo za 18 odstotkov, posebne oddelke z njimi pa ima tudi ameriški zvezni preiskovalni urad FBI.

Postopek enak ne glede na vrednost premoženja

Kaj pa Slovenija? Po podatkih statističnega urada je bilo lani 6.768 porok, na drugi strani pa 2.149 ločitev, kar je manj kot leto pred tem. Čez palec se loči vsak tretji par.

Po odmevnosti in obsegu premoženja so slovenske ločitve manjše, a odvetnik Aleš Kovač poudarja, da je postopek enak, ne glede na to, koliko premoženja je v razvezo vključenega.

“Elemente, ki jih je treba ugotavljati, so povsod enaki. Ali gre za premoženje v vrednosti 10.000 ali pa 100 milijonov evrov,” dodaja.

Razliko Kovač opaža le v tem, da zelo bogati posamezniki vložijo veliko več v pogajanja, saj je sodni postopek “vedno rizičen”, in v tem primeru odločitev in posledic nimajo v svojih rokah.

Pri večjem premoženju običajno predporočna pogodba

Sam dejstvo, da nimamo odmevnejših ločitev, vidi predvsem v tem, da v primerih večjega premoženja običajno že pred zvezo poskrbijo za delitev oziroma sklenejo predporočno pogodbo.

“Nekako je povezano, da imajo tisti z veliko premoženja ob tem tudi večje upravljavske sposobnosti. Tako glede pridobivanja kot tudi upravljanja premoženja in skrbi za takšno premoženje,” razmišlja Kovač.

Bolj je zapleteno premoženje, več je izvedencev

Vseeno so tudi v Sloveniji primeri, ko je v ločitev vključenih več strokovnjakov oziroma izvedencev, običajno je to takrat, ko gre za veliko različnih oblik premoženja. Na primer, da imata partnerja, ki se ločujeta, več nepremičnin, podjetij in vrednostne papirje. V takšnih primerih je ugotavljanje deležev na premoženju zelo zahtevno.

“Če se odloča o nepremičnini, je treba velikokrat angažirati izvedenca gradbene stroke, da ugotovi ne le vrednost nepremičnine, ampak tudi faze, po katerih se je nepremičnina gradila, kako se je vanjo vlagalo in obnavljalo,” poudarja Kovač.

Spet drugega strokovnjaka je treba najeti, če se ločitev lomi zaradi deležev v podjetjih ali pa če imata partnerja del imetja na primer v umetninah.

“Številni imajo premoženje v različnih oblikah. Ko pa moraš ugotoviti, kaj vse obsega in koliko je vredno, potrebuješ strokovnjaka za posamezna področja,” našteva Kovač.

Sodni postopki glede ugotavljanja skupnega premoženja so lahko v primerih, ko ne gre za enostavno delitev, zapleteni in dolgi, ob tem pa je postopek še drag.

Predvsem pri kompleksnem izračunavanju višine vložka posameznega partnerja ter različnih izvedencev in njihovih ocenah vrednosti, pojasnjuje Kovač.

Še bolj se zapleta pri lastništvu v podjetjih, sploh če so se deleži v času zveze spreminjali ali pa so se v vmesnem času ustanavljala celo nova podjetja.

Velikokrat ni pisnih dokazov

Število udeležencev se v ločitvah poveča še, če ni pisnih dokazov, saj potem potekajo zaslišanja, lahko petih ali pa tudi več deset prič. Po Kovačevih izkušnjah v primerih ugotavljanja oziroma delitve skupnega premoženja spori trajajo tudi več kot pet let.

“Ko ljudje vstopijo v zvezo, ne razmišljajo o ločitvi, zato je veliko dogovorov na besedni ravni. Na primer gradnja nepremičnin je v Sloveniji velikokrat organizirana v režiji prijateljske pomoči,” enega od primerov ponazori Kovač.

Zakonska domneva je 50 : 50

Zakonska domneva je, da je delež skupnega premoženja partnerjev enakovredna. Tisti, ki zatrjuje, da ima večji delež, mora to dokazovati. To pa je nato odvisno od tega, koliko ima kdo prihodkov, koliko se je kdo posvečal delu v domačem gospodinjstvu, mogoče tudi, koliko je posameznik osebnega premoženja prinesel v zvezo.

Po izkušnjah Kovača lahko posamezen partner dokaže, da je njegov delež 60 ali 70 odstotkov, izjemoma tudi 80 odstotkov.

Kje se zaplete?

V razvezah pri nas se običajno zapleta na dveh točkah – čas trajanja zveze in pa delež skupnega premoženja.

Pri časovni komponenti je pomembno predvsem trajanje zveze, če je izvenzakonska, saj se ugotavlja, kaj je bilo v tem času ustvarjeno kot skupno premoženje.

“Tu ni vključeno premoženje, ki ga je nekdo podedoval ali pa ga je imel že od prej. Je pa vključeno tisto osnovno premoženje, ki je bilo na primer oplemeniteno v času zakona,” razlaga Kovač.

“Žena v zakonsko zvezo prinese parcelo in nato partnerja skupaj zgradita hišo. V razvezi se nato pravno ugotavlja, kdo ima lastninsko pravico na tem premoženju. Samo žena, ki je bila lastnica parcele, ali jo ima tudi delno mož, ki je skupaj z ženo na tej parceli gradil,” enega od primerov opiše Kovač.

“Mož je imel pred zakonsko zvezo podjetje. Med zakonsko zvezo je podjetje pridobilo vrednost. Pride do vprašanja, ali je mož 100-odstotni lastnik poslovnega deleža v družbi ali pa ima tudi drug partner kakšno solastninsko pravico. Zaradi tega, ker je na določen način pripomogel k rasti – na primer, da mu doma česa ni bilo treba narediti in je lahko več časa posvetil podjetju,” Kovač opiše še en primer zapletene delitve.

Najodmevnejše slovenske ločitve: Login in Dragić

V Sloveniji so razveze po obsegu in odmevnosti veliko manjše kot tiste v tujini. Manjše je že število milijonarjev, ki ji imamo. Meja za vstop med 100 najbogatejših po oceni revije Manager je premoženje v vrednosti okoli 35 milijonov evrov.

Med najbogatejšimi sta bili najbolj izpostavljeni ločitvi Ize Sie in Sama Logina ter košarkarskega zvezdnika Gorana Dragića in Maje Kalamanda.

Pri reviji Finance Manager so pri izdelavi lestvice najbogatejših Slovencev premoženje nekdanjih zakoncev Login razdelili na pol, na podlagi zadnjih javno dostopnih podatkov, po katerih sta imela vsak polovico v ciprskem podjetju Izzis, prek katerega sta imela 60-odstotni delež v Outfit7. Po njihovi oceni ima vsak 345 milijonov evrov premoženja.

Pri Dragiću, ki je na Managerjevi letošnji lestvici najbogatejših Slovencev eden od štirih športnikov (ob Luki Dončiću, Anžetu Kopitarju in Janu Oblaku), Kovač ocenjuje, da mu je v ločitvi pripadlo med 60 in 75 odstotki skupnega premoženja. Po oceni Finance Managerja je Dragićevo premoženje ocenjeno na 70,7 milijona evrov.