Pečečnik Modo Mi&Lan pošilja v stečaj

Potem ko je poslovnež Joc Pečečnik julija lani kupil tekstilno podjetje na Goričkem in zagovarjal slabo poslovanje prejšnjih lastnikov, se zgodba podjetja očitno končuje. Pečečnik je namreč danes sporočil, da bo upošteval predlog vodstva podjetja in Modo Mi&Lan poslal v stečaj.

Dejal je, da so od prevzema v nekdanji Murin obrat vložil skoraj dva milijona evrov in je zdaj v boljšem stanju kot pred prevzemom, vendar podjetje nima perspektive. “Panoga je tudi globalno v krizi,” je navedel, kot ključno težavo pa izpostavil pomanjkanje ustreznega kadra.

“Delno smo obnovili proizvodnjo, problemov ni več, ampak tudi ni več usposobljenega kadra, ki bi delal, kar preprečuje razvoj podjetja,” je ob napovedi, da gre podjetje v stečaj, dodal Pečečnik.

V podjetju bi se v naslednjih 24 mesecih upokojila več kot polovica zaposlenih. V 48 mesecih bi delala le še nekaj več kot četrtina trenutnih delavcev.

Kupca, ki je želel podpisati petletno pogodbo za izdelavo suknjičev, so sicer našli v ZDA. A je pomanjkanje kadra po Pečečnikovih besedah tako pereč problem, da Moda Mi&Lan pogodbe na dolgi rok ne bi mogla izpolnjevati.

Rešitev iskali na Balkanu in tudi prek Atlantika

Odkupili so tudi blagovno znamko Mura, s katero naj bi naskakovali trg bivše Jugoslavije in kupce, ki to znamko poznajo, vendar načrti niso obrodili sadov. V zadnjem času se je kot možno rešitev omenjalo še sodelovanje s Sportino, a se tudi do ni zgodilo. Pečečnik je odkup podjetja za simboličen en evro ponudil prejšnjemu lastniku Milanu Mörcu, ki pa ga je zavrnil.

Pečečnik je sicer pred časom podrobneje razložil težave s podjetjem, na katere je naletel v Modi Mi&Lan. Med drugim so partnerje brez uspeha iskali na avstrijsko-švicarsko-nemškem, italijanskem in ameriškem trgu. Ob tem je Mörca, ki je Pečečnika z družino prosil za pomoč, obtožil še prikrivanja informacij in sklepanja poslov izven standardov. Nekdanji lastnik je trdil tudi, da za pomoč potrebujejo med 300 in 400 tisoč evri kredita oziroma vložka.

Ponovne težave podjetja so se po prevzemu Pečečnika začele decembra, ko se je v Gornjih Petrovcih ponovila že videna zgodba – plače zaposlenih so ponovno zamujale.

“To ni več normalno, to je agonija”

Pečečnik je takrat prst uperil v kupce, ki niso poravnali svojih obveznosti do podjetja. “Hudo mi je, če pomislim, da bi zaposleni v tem predbožičnem času ostali brez zasluženega plačila,” je zapisal decembra.

Za primer, da kupci obveznosti ne bi poravnali pred božičem, je napovedal, da bi denar za plače založila njegova skupina Elektronček.

“Potem ko je Joc Pečečnik obljubil, da bo založil denar za plače, smo novembrsko plačo tik pred božičnimi prazniki prejeli v celoti. Ampak tudi decembrsko plačo naj bi dobili po obrokih, če denarja ne bo. To ni več normalno, to je agonija,“ je stanje v podjetju v torek, pred nastopom Pečečnika, za Forbes Slovenija opisala ena od zaposlenih.

Za nastalo situacijo okrog novembrskih plač se je zaposlenim na letošnjem zboru delavcev opravičil direktor podjetja Marko Hozjan.

Zaposlena v podjetju nam je v torek povedala še, da verjame v Pečečnikove dobre namere, a je prepričana, da ni vedel, v kaj se spušča. Prav tako je napovedala stečaj, ki se je danes tudi zgodil.

“Bo pač konec in bomo šli drugam, tako kot so šle delavke iz Mure. Prej ali slej se bo to zgodilo, tu ni več rešitve. Pečečnik pa po mojem mnenju tudi ne bo denar, ki ga zasluži drugod, vlagal v Modo Mi&Lan,” je dodala.

Danes sogovornica pravi, da ne ve, kaj bo naredila. Vodstvo podjetja je odločitev lastnika, da podjetje pošlje v stečaj, predstavilo v živo, a uradnega obvestila o tem naj še ne bi prejeli.

Elektronček Group je od julija 2023 vsak mesec zagotavljal najmanj 150 tisoč evrov za vzdrževanje likvidnosti.

Moda Mi&Lan ima klavrno zgodovino.

Gre za nekdanji obrat Mure, ki je lani – takrat še pod prejšnjim lastnikom, zaradi finančnih težav imelo večkrat blokirane bančne račune, ki pa zdaj niso več. Pečečnik je stanje v podjetju izboljšal, višina terjatev pa je po njegovih navedbah zdaj skoraj enaka višini odprtih obveznosti.

Nekdanje vodstvo lani ni izplačalo niti regresov iz leta 2022, delavci so nato ostali še brez plač.

V podjetju pa so bile dalj časa prisotne tudi druge nepravilnosti, ki jih je razkril portal N1. Po enajstih letih delovanja, 33 inšpekcijskih nadzorih in 42 že ugotovljenih kršitvah je bila aprila letos zoper odgovorne v podjetju vendarle vložena kazenska ovadba.

Pozorni tudi na zavodu za zaposlovanje

Z odločitvijo Pečečnika je v negotovosti tudi okoli sto zaposlenih v obratu. Dogajanje v podjetju zato spremljajo tudi na območni službi Zavoda RS za zaposlovanje v Murski Soboti.

Na zavodu so napovedali, da bodo v primeru stečaja vzpostavili stik s podjetjem, informirali zaposlene in imeli proaktivno vlogo.

“Delavci se bodo najprej verjetno prijavili na zavod ali že sami vzpostavili stik z drugimi delodajalci. Potrebe na trgu dela so namreč še vedno zelo velike. Kadra primanjkuje, je pa veliko odvisno tudi od kompetenc in znanj, ki jih osebe imajo,” je za Forbes Slovenija pojasnila direktorica murskosoboškega zavoda Stanislava Perčič.

Na zavodu vseeno priznavajo, da je iluzorno pričakovati, da bi se zaposlitev ob stečaju na Goričkem našla za vse delavce.

Zavod je v takšnih primerih običajno v stiku tudi s pristojnim sindikatom. Povezavo med drugim ohranjajo zaradi uveljavljanja pravic, ki jih delavci imajo v takšnih primerih; denimo pravica do izplačila neizplačanih plač prek jamstvenega sklada.

Sindikat: Vodstvo zatrjevalo, da stečaja ne bo

Sindikalistka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) za pomursko regijo Zdenka Bobovec v torek sicer informacij o dogajanju v podjetju ni imela, danes pa pravi, da so nad razpletom dogodkov presenečeni in šokirani.

Po njenih besedah je direktor Hozjan še 3. januarja na zboru delavcev zatrjeval, da stečaja ne bo.

Izvršni odbor sindikata se je z vodstvom podjetja takrat dogovoril tudi za srečanje prihodnji petek. Do tega naj bi po upanju sindikata, še vedno prišlo, tam pa bodo zahtevali pojasnila za odločitev o stečaju.

Za zdaj Bobovec čaka na začetek stečajnega postopka. Od tega so po njenih besedah odvisni tudi nadaljnji koraki; koliko zaposlenih bi lahko delalo še naprej in kakšne so terjatve do podjetja.