Fiskalni svet: Finančno ministrstvo v 2023 spet precenilo realizacijo proračuna
Fiskalni svet se je na podlagi dejanske realizacije proračuna za 2023 obregnil ob proračunsko načrtovanje ministrstva za finance.
Primanjkljaj državnega proračuna je v letu 2023 znašal nekaj manj kot 2,3 milijarde evrov. Brez upoštevanja neposrednega učinka različnih interventnih ukrepov pa je znašal 656 milijonov evrov, je v mesečni informaciji zapisal Fiskalni svet.
Zaradi večjega primanjkljaja v segmentu, ki ne vključuje interventnih ukrepov, je bil skupni primanjkljaj za 929 milijonov evrov večji kot leto prej. Obseg interventnih ukrepov je bil večji za 281 milijonov evrov.
Toda svet, ki mu predseduje Davorin Kračun, obenem poudarja, da je bila realizacija proračuna “skladno s pričakovanji Fiskalnega sveta precej manj negativna,” kot naj bi bila po jesenski oceni ministrstva za finance. Skupni primanjkljaj je bil za 828 milijonov evrov manjši kot ocenjeno. To je predvsem zaradi manjše realizacije “očiščene” porabe, ki ne vključuje interventnih ukrepov.
“Ob pripravi proračunskih dokumentov za leti 2024 in 2025 lani jeseni je bila ocena realizacije za leto 2023 s strani ministrstva za finance namreč znova občutno previsoka,” pravijo v FS. “To je vodilo v precenjeno projekcijo ravni očiščene porabe tudi za leto 2024.”
Neustrezno načrtovanje
Neustreznost proračunskega načrtovanja po oceni FS nakazuje dejstvo, da proračunske bilance ministrstva niso bile ustrezno prilagojene sprejetemu proračunu za leto 2024 oziroma spremembam, ki jih je državni zbor glede na osnutek proračuna potrdil v samem procesu sprejemanja proračuna.
Spremembe vključujejo predvideni solidarnostni prispevek za sanacijo po poplavah ki je bil v procesu sprejemanja proračuna ukinjen. Spremenila se je tudi vrednost povprečnin in delna uskladitev transferjev posameznikom in gospodinjstvom z inflacijo. Ta v osnutku ni bila predvidena, pojasnjujejo pri FS.
Kračun na neustrezno proračunsko načrtovanje opozarja že od začetka pandemije koronavirusa leta 2020. V novembru je bil kritičen do dopolnjenega predloga proračuna za 2025. “Zaradi sprejemanja dodatnih ukrepov in njihovega spreminjanja v času obravnave proračunskih dokumentov se nezanesljivost stopnjuje,” je dejal takrat.
Javna poraba od pandemije raste
Tveganja za srednjeročno vzdržnost javnih financ so se od začetka epidemije vidno povečala, še opozarja svet. Od leta 2020 dalje je namreč javna poraba vsako leto rasla.
“V obdobju 2020-2023 se je rast porabe, ki ne vključuje učinka interventnih ukrepov za blažitev posledic kriz ter odhodkov za investicije in obresti, vsako leto okrepila,” so zapisali v publikaciji. V celotnem obdobju je presegala ocenjeno rast srednjeročnega gospodarskega potenciala
To je poleg odlašanja z uvajanjem sistemskih sprememb predvsem posledica sprejetja številnih diskrecijskih ukrepov, nepovezanih s krizami. Ti imajo trajno negativen vpliv na javne finance.
