Razkrivamo: vizumi, nižji davki, štabne enote … Kaj vse je na mizi za več start upov

Posel Bojana Humar 14. maja, 2024 05.30
featured image

Na Forbesu Slovenija smo pridobili izhodišča slovenske start up strategije, ki bo uradno predstavljena danes na tehnološki konferenci Podim 2024. To so glavni poudarki.

14. maja, 2024 05.30

Vlada si je ob nastopu mandata za enega od ciljev zadala tudi pripravo strateškega načrta za povečanje konkurenčnosti in produktivnosti z visokoletečim ciljem: Slovenija naj bi postala novo evropsko središče za inoviranje naprednih in trajnostnih tehnologij. Ta naj bi bil odgovor na hitre tehnološke, podnebne, okoljske, geopolitične, socialne in kulturne spremembe v svetu.

Ena od politik za dosego cilja je namenjena slovenskemu start up ekosistemu, ki je, kot je znano, iz različnih razlogov slabo razvit, medtem ko je na sosednjem Hrvaškem start up scena bistveno bolj živahna.

Zato so na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport skupaj z nekaterimi stanovskimi organizacijami pripravili izhodišča slovenske start up strategije, ki jih predstavljajo danes na tehnološki konferenci Podim 2024 v Mariboru.

Kateri so glavni cilji

Do leta 2030 naj bi s strategijo med drugim dosegli:

– 476 start upov na milijon prebivalcev, zdaj jih je 238 (Estonija denimo 1.048, Litva 706, Avstrija 242),

– 410 evrov naložb v start upe na prebivalca, zdaj je znesek pri 41 evrih (Estonija 1.967, Švedska 1.769, Nemčija 440, Avstrija 250),

– vsaj povprečje EU pri črpanju denarja iz programov EIC,

– dolgoročno ohranjanje vsaj dela domačega lastništva ter poslovnih in inovacijskih funkcij v Sloveniji.

V ta namen so oblikovali pet strateških pobud, ki bodo zdaj v javni razpravi.

Odlično podporno okolje

Veliko start upov propade, ker ustanoviteljem ne uspe izdelati dokončne verzije prodajljivega produkta, ne najdejo kupcev ali ne pridobijo zadostnih virov financiranja, piše v izhodiščih.

Ključno je obdobje zagona in rasti, saj se podjetjem, ki jim uspe preživeti prvih pet let, v dveh tretjinah rast po osmih letih od ustanovitve ustavi ali pa podjetja celo propadejo.

Pripravljalci izhodišč so zato predvideli nove spodbude za start upe, tako v obliki nepovratnih virov kot konvertibilnih posojil, in razvejano mrežo storitev in podpor za vse faze razvoja mladih podjetij. Predvidena je tudi nacionalna pokritost inkubatorjev, pospeševalnikov in tehnoloških parkov ter odprt dostop do javne raziskovalne infrastrukture.

Vzpostavili naj bi tudi podatkovno zbirko o start upih, ki mi morali imeti inovativen produkt in poslovni model, biti usmerjeni globalno in stari do deset let.

Start up vizum

Start up vizum je namenjen privabljanju globalnih visokotehnoloških talentov po hitrem in enostavnem digitalnem postopku. Trenutno postopek pridobitve enotnega dovoljenja za prebivanje in delo v Sloveniji traja tudi do šest mesecev in terja veliko administrativnega dela.

Poleg zaposlovanja tujcev v start upih so za ekosistem pomembne tudi selitve zagonskih podjetij tujcev v Slovenijo in priseljevanje tujih investitorjev in digitalnih nomadov.

Da bi spodbudili pritok tujih talentov v Slovenijo, je predlaganih več rešitev:

– pri modri karti (dovoljenje za začasno prebivanje zaradi visokokvalificirane zaposlitve) je nujna prilagoditev presoje visoke kvalifikacije po zgledu drugih držav, denimo Avstrije in Litve, kjer se ne presoja izključno na podlagi izobrazbe, ampak tudi prek delovnih izkušenj in je za oboje dovolj ustrezna pisna izjava delodajalca;

– takojšnja možnost za združevanje družine po vzoru modre karte, in sicer za vse zaposlene v inovativnih zagonskih podjetjih oziroma za vse, ki sodelujejo v programu start up vizum (investitorji, podjetniki …);

– vzpostavitev “štabnih enot” na upravnih enotah, ki bi pospešile obravnavo vlog tujcev za dovoljenja za prebivanje in delo v Sloveniji;

– ažuriranje seznama poklicev na področju visokokvalificiranih kadrov, ki jih dejansko trajno primanjkuje na trgu dela. Slovenski seznam na primer močno odstopa od seznamov drugih primerljivih držav EU.

Razvoj trga tveganega kapitala

Slovenija je na zadnjem mestu med državami EU po naložbah tveganega kapitala v deležu BDP. Brez tega pa ne more biti razvoja start up ekosistema. Mlada slovenska podjetja kapital pogosto iščejo zunaj Slovenije, zaradi lažjega vstopa tujega vlagatelja v lastništvo pa pogosto preselijo tudi sedež podjetja v tujino. Tako je v zadnjih letih več zagonskih podjetij sedež preselilo na Hrvaško ali v Veliko Britanijo.

Slovenija je že imela davčne ugodnosti za družbe tveganega kapitala, uzakonjene so bile z davčno reformo leta 2008, a so bile konec leta 2016 ukinjene.

Zato iniciativa Startup Slovenija predlaga davčne olajšave po zgledu Velike Britanije, in sicer:

– za naložbe v sklade tveganega kapitala,

– za vlaganje v semenski kapital (50-odstotna davčna olajšava),

– za investicije v zrelejša zagonska podjetja (30-odstotna davčna razbremenitev),

– izvzetost iz obdavčitve v primeru reinvestiranja dobičkov iz prejšnjih start up naložb v nova mlada podjetja.

V iniciativi se zavzemajo tudi za večjo privlačnost vlaganj posameznikov (na bančnih računih je denimo okoli 26 milijard evrov depozitov) in pokojninskih družb v sklade tveganega kapitala.

V Veliki Britaniji so med drugim pripravili načrt, ki vključuje dogovor med devetimi največjimi ponudniki pokojninskih storitev, da bodo do leta 2030 namenili vsaj pet odstotkov vrednosti svojih pokojninskih skladov za naložbe v zasebna in hitro rastoča podjetja.

Slovenija je sicer s sedemodstotnim deležem med državami EU z enim najmanjših deležev vrednosti pokojninskih skladov v BDP.

Nova ureditev delniških opcij

Ker je boj za talente na tehnološkem področju oster, start upi pa za kadre ne morejo konkurirati zgolj s plačo in nekaterimi ugodnostmi, so delniške opcije pomembno orodje za motivacijo sodelavcev. Na tem področju se tako predlaga:

– nov zakon o udeležbi delavcev pri dobičku in opcijskem nagrajevanju,

– enostaven postopek za izdajo opcij,

– obdavčitev delniških opcij šele v trenutku prodaje,

– obdavčitev kot prihodki od kapitala in ne prihodki od dela (prva je nižja od druge),

– določanje vrednosti opcij na enostaven način glede na knjigovodsko vrednost ali glede na oceno tržne vrednosti.

Vitka družba

Pri tem gre za novo pravno obliko gospodarske družbe, ki bi bila namenjena start upom. Uvedli bi jo z naslednjo spremembo zakona o gospodarskih družbah. Ena od prednosti bi bila enostaven vstop oziroma izstop lastnikov, prav tako bi bili preprosti upravljanje in postopki ustanovitve.