Davčna reforma: kaj bo minister Boštjančič v kratkem prinesel premierju Golobu?

V začetku februarja sta se prvič sestala delovna skupina in strateški svet za davke. Z Gregorčičeve so takrat sporočili, da bosta ti dve telesi namenjeni “analizi izzivov obstoječega davčnega sistema in izmenjavi predlogov možnih rešitev”.

Tri mesece pozneje naj bi obe skupini končevali z delom. Za 20. maj je sklicana še seja strateškega sveta za davke. Pričakovati pa je mogoče, da bo finančni minister Klemen Boštjančič v kratkem do zdaj narejeno predstavil predsedniku vlade Robertu Golobu.

Ta je namreč nedavno za Delo dejal, da bodo izhodišča davčne reforme pripravljena še v tem mesecu.

Brez velikih posegov

In kaj je do zdaj narejeno? Delovna skupina je spisala analizo davčnih obremenitev.

Zvrstila se je serija sestankov, ki jih je eden od udeležencev, s katerim smo govorili, poimenoval “debatni krožek”. Več sogovornikov nam je dejalo, da so veliko razpravljali, a da se je fokus načrtovanih ukrepov spreminjal in da danes ne znajo povedati, ali in kaj bo v končnem predlogu sprememb. Tega bo namreč oblikovalo ministrstvo za finance.

Tako naj bi bila ideja o premoženjskem davku sprva v fokusu razprave, v zadnjih tednih pa naj bi po besedah naših sogovornikov stopila v ozadje.

Iz vrst koalicije je slišati tudi očitke zoper delodajalce, ki naj bi prihajali z idejami, ki “jih leva vlada ne bi mogla sprejeti”, denimo socialno kapico.

“Vse je še precej nejasno, dejstvo pa je, da velikih sprememb ne bo,” na vprašanje, kaj torej pričakovati od davčne reforme, odgovarja sogovornik iz vrst delodajalcev.

Zadržki Boštjančiča in Fursa

Če se uresniči napoved, da premoženjskega davka vsaj za zdaj ne bo, je pričakovati kakšno kritiko iz koalicije. Spomnimo, da je ta v koalicijsko pogodbo zapisala namero o “celovitem sistemu progresivne obdavčitve premoženja”.

Zadnje leto se je največ govorilo o nepremičninskem davku. Predvsem Levica je v javnosti ponavljala, da ga vlada mora uvesti in da pričakuje, da bo to vir za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj.

Po tem, ko je leta veljalo, da bi nepremičninski davek zamenjal nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) – kar se potem nikoli ni zgodilo –, naj bi zdaj v delovni skupini razpravljali o dodatnem davku na nepremičnine. Ta torej ne bi bil zamenjava za nadomestilo, ki je prihodek občin in s katerim letno država od lastnikov nepremičnin pobere dobrih 200 milijonov evrov, temveč bi šlo za dodaten davek.

A tudi ta možnost zdaj očitno ni več v igri. Po naših informacijah je zadržke o uvedbi nepremičninskega davka izražala Finančna uprava Republike Slovenije (Furs), ki naj bi jo skrbela izvedba. Posebne naklonjenosti pa ni bilo opaziti niti pri finančnem ministru Boštjančiču.

Kot smo nedavno že pisali v temi o financiranju gradnje javnih najemnih stanovanj, je ta januarja v Tarči na RTV Slovenija dejal, da o ustreznejši obdavčitvi premoženja “intenzivno razpravljajo”. Je pa izpostavil tudi, da se davčno politiko pogosto uporablja kot čarobno paličico, ki bo vse rešila, “a ni tako, tudi pri nepremičninah ne”.

Levica je v zadnjem času omenjala tudi možnost, da bi bil eden od sistemskih virov za gradnjo stanovanj prispevek gospodarstva. Po tej zamisli, ki naj bi jo v ožjem krogu izpostavili predstavniki ministrstva za solidarno prihodnost in naj še ne bi bila pokopana, bi podjetja, katerih letni prihodki presegajo milijon evrov, za zagotavljanje javnih najemnih stanovanj letno namenila po 10 tisoč evrov. Takih podjetij naj bi bilo po dostopnih evidencah okoli 11 tisoč.

Davek na sladke pijače

Po besedah naših virov naj bi bili torej na področju davkov v igri le manjši popravki pri normiranih espejih, ki pa naj ne bi občutneje vplivali na davčni izplen.

Očitno pa tudi niso pokopana razmišljanja o uvedbi davka na sladke pijače. O tem so razpravljali na torkovi skupni seji strateških svetov za prehrano in zdravstvo, ki se je je udeležil tudi premier Golob.

Strateška sveta sta poudarila potrebo po celovitem pristopu k prehranski in alkoholni politiki, ki bosta imeli pozitiven vpliv na zdravje prebivalstva, so po seji sporočili z vlade. “V tem kontekstu predlagata, da pristojni sektorji oblikujejo nabor ukrepov za spodbujanje zdravega načina življenja, vključno z uvedbo progresivne obdavčitve za pijače z dodanim sladkorjem in sladili ter za energijske pijače,” so navedli.

V načrtu pa naj bi bile še ugodnosti za startupe ter morda razbremenitev ključnih kadrov – oboje je nedavno v Delu napovedal predsednik vlade Robert Golob. Za zdaj pa ni jasno, kako bi to izgledalo. Član strateškega sveta za davke je tudi Robert Ljoljo iz Leka, ki je lani vladi poslal svoj predlog za uvedbo ciljanih davčnih olajšav za visoko kvalificirane mlade kadre iz tujine – tako tujce kot Slovence, ki bi se radi vrnili v domovino.

Pa nagrajevanje zaposlenih?

Ministrstvo za gospodarstvo trenutno piše zakona o udeležbi delavcev pri dobičku, ministrstvo za solidarno prihodnost pa zakon o lastniški zadrugi zaposlenih. Oba predloga naj bi prinesla davčne olajšave za spodbujanje teh dejavnosti.

V Levici naj bi nasprotovali predlogu ministrstva za gospodarstvo glede udeležbe delavcev pri dobičku. “Če želiš nagraditi delavca, lahko to narediš preko plače ter poravnaš polne davke in prispevke,” je mogoče slišati.

Na ministrstvu za finance naj bi se strinjali, da ministrstvo za gospodarstvo in ministrstvo za solidarno prihodnost pripravita omenjena zakona, a naj bi olajšave zapisali v noveli enega od zakonov s področja finančnega resorja. Boštjančičevi bi namreč radi, da se vse olajšave, ki so danes urejene s področnimi zakoni, zapišejo v ‘njihove’ zakone. Vztrajno poudarjajo željo, da je davčno področje urejeno “enostavno, pregledno in razumljivo”.

Pregled sistema olajšav

Eden od sogovornikov nam je dejal, da želi ministrstvo za finance ‘sčistiti’ celoten sistem davčnih olajšav, ki je danes precej nepregleden.

“Te se pojavljajo v celem kupu zakonov, ideja ministrstva je, da ta sistem poenoti in olajšave uredi v področni zakonodaji ministrstva za finance,” pravi sogovornik.

Državna sekretarka Božič, ki vodi delovno skupino, naj bi po naših informacijah zagovarjala tudi stališče, da je treba pri vsaki olajšavi pogledati, kaj spodbujamo in ali je olajšava učinkovit način za spodbujanje.