Nastaja največje pametno mesto v Evropi, kateri magnat je v ozadju

Leta 2014 je grški razvijalec nepremičnin Lamda Development od države za 915 milijonov evrov kupil zemljišče, na katerem je stalo nekdanje atensko letališče. Po desetih letih, ki so jih zaznamovale zamude zaradi težav grškega gospodarstva, zdaj na tem mestu podobo dobiva največje pametno mesto v Evropi, Ellinikon, kjer so že prodali prva stanovanja.

Ellinikon bo zasnovan po načelih 15-minutnega mesta, kar pomeni, da bodo rezidenti lahko dostopali do šol, parkov, pisarn, plaže in trgovin v manj kot četrt ure. Komunalna, vodna in energetska infrastruktura bo temeljila na tehnologijah, kot so internet stvari, umetna inteligenca in 5G omrežja. Mesto naj bi bilo v celoti dokončano leta 2037, prve prebivalce pa direktor Lamde Odiseas Atanasiou pričakuje že okrog božiča 2026, je povedal za Bloomberg.

Pametno mesto se bo nahajalo približno 20 minut vožnje iz Aten in bo obsegalo dobrih 10 tisoč kvadratnih kilometrov med grško prestolnico in obalo. Na obali, kjer je predvidena marina, že raste prvi nebotičnik, v okolici pa priobalne rezidenčne zgradbe. Do konca leta naj bi na obali stalo 15 stanovanjskih objektov. Prihodnje leto bo stekla še gradnja nakupovalnega središča, dokončan bo predvidoma tudi športni center.

Mesto naj bi ob dokončanju naseljevalo okrog 20 tisoč prebivalcev. Razvijalec predvideva, da bo po letu 2037 Ellinikon dodal 2,5 odstotka grškemu bruto domačemu proizvodu, ustvaril 80 tisoč novih delovnih mest in davčne prihodke v višini več kot 10 milijard evrov. Privabil naj bi tudi dodaten milijon turistov letno, ki bodo lahko za prenočišče izbirali med hotelom Mandarin Oriental in integriranim kazinojem-letoviščem, piše Bloomberg.

Koliko za stanovanje

Prva so se prodala stanovanja v nebotičniku Marina Tower in druge obalne nepremičnine. Razvijalec Lamda je v letu od lanskega marca s prodajo ustvaril 641 milijonov evrov. Naprodaj je za zdaj 243 enot, rezerviranih pa je 140.

Te nepremičnine se po navedbah Bloomberga prodajajo po ceni do 15 tisoč evrov za kvadratni meter. Zemljišča v bližini predvidenega nakupovalnega centra in pisarn dosegajo cene do dva tisoč evrov za kvadratni meter.

Dobra prodaja v začetni fazi projekta je, kot pravi razvijalec, omogočila sklenitev novih posojil, ki jih je Lamda od treh bank zagotovila junija lani. Dogovorili so se za posojila v skupni vrednosti 944 milijonov evrov. Vključno z novim dogovorom si je Lamda od bank izposodila že več kot dve milijardi evrov, je razvidno iz sporočila za javnost.

Zamude in okrevanje gospodarstva

Razvijalec se je projekta lotil, ko je bilo grško gospodarstvo sredi recesije, ki jo je povzročila dolžniška kriza in hudi varčevalni ukrepi. Nepremičninski sektor je bil po besedah direktorja Atanasioua na najnižji točki v desetih letih, prihajalo pa je tudi do zamud pri izdaji gradbenih dovoljenj. Na zemljišču so bile ob nakupu leta 2014 ruševine starega letališča, na drugih mestih pa so bili nastanjeni begunci in migranti.

Po desetih letih se znova krepi investicijska dejavnost v državi. V zadnjem letu sta dve od treh glavnih bonitetnih agencij Grčijo znova uvrstili med države s statusom naložbenega razreda. Na atenski borzi je uspešen debi izvedlo novo letališče glavnega mesta, vlagatelje pa so privabile tudi prodaje deležev nekaterih grških bank.

Okreva tudi turizem, ki pomeni skoraj petino grškega gospodarstva, nanj pa računa tudi projekt Ellinikon. Lani je sektor okreval po pandemiji s približno 32 milijonov obiskovalci, po podatkih grške centralne banke. Prihodnje leto pa se obeta rekordno število prihodov.

Lamda trenutno zaposluje okrog dva tisoč delavcev, a pričakuje, da jih bo že prihodnje leto potrebovala okrog sedem tisoč. Z gradbinci so v pogovorih glede uvoza delovne sile, še piše Bloomberg.

V ozadju poslovni magnat

Lamda Development, ki je v Grčiji najbolj poznana po gradnji nakupovalnih centrov, je del skupine Latsis Group. To je v 40. letih prejšnjega stoletja ustanovil grški ladjarski magnat Janis Latsis. V 70. letih se je njegova družba razširila še v naftno industrijo, nepremičnine ter bančništvo in finance.

Latsis je umrl leta 2003 s premoženjem, ki ga je takrat Forbes ocenjeval na 6,4 milijarde dolarjev (slabih šest milijard evrov). Vodenje njegovega imperija je takrat prevzel njegov sin Spiros Latsis, ki si je premoženje razdelil s sestrama Mariano in Margarito.

Po navedbah Forbesa imata Spiro in Margarita lastniške deleže v zasebni bančni skupini EFG International s sedežem v Zürichu in razvijalcu nepremičnin Lamda Development. Mariana je prevzela ladijsko podjetja Latsco.

Spirovo premoženje, ki je v času grške dolžniške krize leta 2011 precej upadlo, Forbes ocenjuje na 2,2 milijarde dolarjev (dve milijardi evrov).