Farmacevtski velikan v Sloveniji povezuje svoj razvoj in proizvodnjo

Švicarski proizvajalec zdravil Sandoz bo v Ljubljani zgradil center za razvoj podobnih bioloških zdravil. To so, na kratko, zdravila, ki se pridobivajo iz živih organizmov, s tehnološkim pristopom proizvajajo želeno učinkovino biološkega izvora in so zelo podobna drugemu, že odobrenemu biološkemu zdravilu.

Gre za področje, ki se pogosto omenja kot prihodnost farmacije. Farmacevti namreč pri zdravljenju z biološkimi zdravili, ki so sicer draga, navajajo več prednosti njihove uporabe. Hkrati imajo biološka in podobna biološka zdravila višjo dodano vrednost v primerjavi s tradicionalnimi zdravili, kar jih dela zanimive tudi za proizvajalce.

Temeljni kamen za novo stavbo bodo v petek položili predsednik vlade Robert Golob, minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, veleposlanica švicarske konfederacije v Sloveniji Gabriele Schreier, veleposlanik Slovenije v Švici Iztok Grmek, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković, predsednik uprave Sandoza Richard Saynor, predsednik Sandozovega upravnega odbora Gilbert Ghostine ter globalna vodja Sandozovega razvoja Claire D’Abreu Hayling.

Po informacijah Forbesa Slovenija se bo položitve temeljnega kamna za novo Sandozovo naložbo udeležil tudi evropski komisar za notranji trg Thierry Breton, ki se bo pred tem sestal z ministrom Hanom.

Kaj nastaja v Ljubljani

Sandozov center za razvoj podobnih bioloških zdravil bo zrasel na obstoječi Lekovi ljubljanski lokaciji. Ta bo po navedbah podjetja postala ena ključnih lokacij za razvoj tovrstnih zdravil farmacevtske skupine.

V slovenskem glavnem mestu bo potekal razvoj tako učinkovin kot tudi končnih izdelkov.

V Sandozu pravijo, da s tem močno krepijo svoje zmogljivosti tehničnega razvoja biofarmacevtike in utrjujejo vodilno vlogo pri oskrbi bolnikov s podobnimi biološkimi zdravili. “Nov center bo pomagal odgovoriti na globalno naraščajoče povpraševanje po podobnih bioloških zdravilih in prispevati k dolgoročni vzdržnosti zdravstvenih sistemov po vsem svetu.”

Razvojni center naj bi prinesel tudi 200 novih delovnih mest. Naložba je ocenjena na 90 milijonov dolarjev (85 milijonov evrov), gradnja pa se bo predvidoma zaključila leta 2026.

Nova stavba bo zgrajena na Verovškovi ulici, na mestu, kjer je še do nedavnega stala tovarna Lajovic Tuba.

“Sandoz z izbiro Ljubljane kot lokacije za razširitev svojih zmogljivosti za razvoj podobnih bioloških zdravil pošilja močno sporočilo,” je ob lanski napovedi investicije povedal predsednik uprave Leka in predsednik Sandoza Slovenija Robert Ljoljo. “Slovenija ponuja dostop do vrhunskih farmacevtskih strokovnjakov ter ekosistem z akademskimi in raziskovalnimi ustanovami, ki skupaj prispevajo k uresničevanju Sandozovih ambicij pri razvoju visokokakovostnih podobnih bioloških zdravil.”

Razvoj v glavnem mestu dopolnjuje proizvodnja v Lendavi

Švicarji, ki so se lani ločili od farmacevtskega velikana Novartisa, ob lastnih zmogljivostih za razvoj pri nas vzpostavljajo tudi proizvodnjo podobnih bioloških zdravil. Ta nastaja v Lendavi.

Spomnimo, tamkajšnji visokotehnološki center je največja investicija Leka v zgodovini Slovenije in ena največjih tujih naložb v naši državi nasploh. Lek bo za naložbo namenil najmanj 400 milijonov dolarjev (po trenutnem tečaju približno 377 milijonov evrov), med 50 in 55 milijoni evrov bo po napovedi vladajočih prispevala država. Gradnji razvojnega centra v Ljubljani po informacijah Forbesa Slovenija država ne bo nič primaknila.

Naložba v Ljubljani se sicer dopolnjuje še s širitvijo zmogljivosti za razvoj podobnih bioloških zdravil v Holzkirchnu v Nemčiji. Lokacijo spreminjajo v središče za tehnični razvoj biofarmacevtskih izdelkov, kar jih bo stalo približno 25 milijonov evrov.

V začetku meseca je predsednik uprave Sandoza Richard Saynor takole dejal za Süddeutsche Zeitung: “V Sloveniji gradimo tovarno podobnih bioloških zdravil za več kot 400 milijonov evrov. Sodelovanje s tamkajšnjo vlado je zelo pragmatično. Nemška vlada ni tako prožna. Zato je lažje vlagati v Sloveniji.”

Sandoz ima v Sloveniji že vzpostavljene celovite zmogljivosti za razvoj tehnološko zahtevnih generičnih zdravil. Iz švicarskega farmacevta tako sporočajo, da Slovenija postaja ena izmed ključnih lokacij njihovega globalnega razvoja.

Sandozov portfelj podobnih bioloških zdravil

V portfelju Sandoza je danes osem podobnih bioloških zdravil, ki so že na trgu. V različnih fazah razvoja je 24 molekul.

Sandoz ima po pisanju portala Pharmaceutical-technology znanje in izkušnje za tehnični razvoj po različnih fazah – od genskega inženiringa celične linije prek zasnove in povečanja bioprocesov, postopka čiščenja zdravilne učinkovine in stabilne formulacije, do vzpostavitve proizvodnega postopka za končni izdelek zdravila.

Razvojni proces je zaradi zagotavljanja podobnosti biološkega zdravila z referenčnim podprt s štiridesetimi različnimi ocenjevalnimi tehnikami in več kot sto meritvami delovanja in strukture.

Švicarji pri razvoju podobnih bioloških zdravil sodelujejo z več podjetji, med katerimi so Bio-Thera Solutions, Polpharma Biologics in Biocon.