Farmacevtski prevzemi: vroča tarča zdravila za hujšanje in zdravljenje raka

Farmacevtski velikani pogosto “inovirajo s prevzemi”, torej nova zdravila v svoje portfelje dodajajo z nakupom razvojnih biotehnoloških podjetij. A to ni edini razlog za nedavne prevzeme in združitve v panogi. V tem tednu sta večmilijardna posla sklenila evropska farmacevta, švicarski Novartis in danski Novo Nordisk.

Novo Nordisk se spopada z nenasitnim povpraševanjem po svojih zdravilih za sladkorno bolezen in debelost ozempic in wegovy. Temu povpraševanju z obstoječimi proizvodnimi zmogljivostmi ne zmore zadostiti. Da bi povečal proizvodnjo prodajnega hita, s katerim je Novo Nordisk lani postal največje podjetje na evropskih borzah, je v ponedeljek napovedal prevzem dolgoletnega dobavitelja Catalent in njegovih treh tovarn.

Nove tovarne starega partnerja

Novo Nordisk bo za 11 milijard dolarjev (10,25 milijarde evrov) kupil tri tovarne ameriškega proizvajalca zdravil Catalent. Natančneje, prevzem bo opravljen prek Novo Holdinga, investicijske veje obvladujoče družbe. Catalent že več let izdeluje zdravila za Novo Nordisk in druge odjemalce. V dveh od treh tovarn so že zdaj polnili peresnike, v katerih se odmerjata zdravili ozempic in wegovy.

Tri tovarne so v italijanskem mestu Anagni blizu Rima, v Bruslju in v ameriškem mestu Bloomington v zvezni državi Indiana. Bruseljska in ameriška tovarna že opravljata tako imenovano zaključno polnjenje (angl. fill finish) peresnikov s semaglutidom, kot se imenuje učinkovina v obeh zdravilih.

Sčasoma bosta tovarni prenehali izdelovati zdravila za druge farmacevtske družbe. Medtem se bo procesu polnjenja pridružil še italijanski obrat. S tem naj bi Novo Nordisk povečal proizvodnjo za ozempic in wegovy hitreje kot pričakovano, ocenjujejo pri banki JPMorgan. Največje ozko grlo v proizvodnji je nastajalo prav v procesu polnjenja, ki zahteva sterilne pogoje.

Majhen vpliv na poslovanje

Nakup tovarn je del prevzema Catalenta, za katerega bo Novo Nordisk odštel 16,5 milijarde dolarjev. Posel naj bi bil sklenjen do konca leta. Podjetje načrtuje, da bo z novo proizvodnjo lahko povečalo zmogljivost polnjenja peresnikov od leta 2026 dalje.

Po poročanju Reutersa naj prevzem ne bi imel večjih težav z odobritvijo v ZDA. Catalent sicer resda upravlja z okrog 50 tovarnami po svetu, vendar bo Novo Holdings na Novo Nordisk prenesel le tri. Nakup treh tovarn, od teh le ena v ZDA, pa naj ne bi zbujal skrbi o omejevanju konkurence.

Prevzem, ki ga bo Novo izvedel z zadolževanjem, bo za nekaj odstotkov znižal dobiček iz poslovanja letos in prihodnje leto, so dejali pri Novo Nordisku. “Po zaključku prevzema bo Novo Nordisk izpolnil vse obveznosti do drugih strank na treh lokacijah, ki jih prevzema od Catalenta,” je v izjavi za javnost sporočilo podjetje.

Kdo skače Novo Nordisku v zelje

Časovni okvir je za Novo ključen. Konkurent iz ZDA Eli Lilly je že razvil konkurenčni zdravili zepbound in mounjaro, ki temeljita na učinkovini tirzepatid. Ti zdravili naj bi bili tudi bolj učinkoviti od zdravil Novo Nordiska.

Kot je Novo sprva razvil ozempic za zdravljenje sladkorne bolezni, nato pa wegovy za zdravljenje debelosti, je tudi Eli Lilly najprej tržil mounjaro kot zdravilo za diabetes tipa 2, nato pa novembra dobil še odobritev za zepbound, ki z isto učinkovino zdravi prekomerno težo.

Oba farmacevta sta na račun visokega povpraševanja, ki ga poganja globalna epidemija debelosti, lani beležila rekordne dobičke. V ZDA je Novo zaradi pomanjkanja zdravila omejil dobavo začetnih (najnižjih) odmerkov.

Porast izdaj receptov za wegovy in ozempic beležimo tudi v Sloveniji. Lani je bilo izdanih za 38 odstotkov več zelenih receptov, ki jih krije Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), medtem ko se je število izdanih belih (samoplačniških) receptov več kot početverilo na letni ravni, piše revija Finance Manager.

V Sloveniji ima težave s prekomerno telesno težo skoraj 60 odstotkov ljudi, kažejo podatki statističnega urada (Surs) za leto 2019.

Novo Nordisk je lansko stoletnico obstoja obeležil z rekordnimi rezultati. Prihodki od prodaje so znašali dobrih 232 milijard danskih kron (31 milijard evrov), kar je skoraj tretjino več kot leto prej. Približno tretjino teh prihodkov so ustvarili s prodajo zdravil za diabetes. Ustvarili so 86,7 milijarde kron (11,2 milijarde evrov) čistega dobička, kar je polovico več kot v 2022.

Stava na zdravljenje raka

Švicarski Novartis, ki je lani zaključil oddvojitev proizvajalca generičnih zdravil Sandoz, je v ponedeljek oznanil prevzem nemškega MorphoSysa za 2,7 milijarde evrov. Novartis bo delničarjem MorphoSysa plačal 68 evrov na delnico in podjetje umaknil z borze. Zaključek transakcije pričakujejo v prvi polovici letošnjega leta.

MorphoSys ima v lasti zdravilo pelabresib, ki naj bi zdravilo redko obliko raka kostnega mozga, mielofibrozo. Zdravilo je decembra pokazalo dobre rezultate v zaključni fazi kliničnih preizkusov, ko se uporablja v kombinaciji z zdravilom ruksolitinib. MorphoSys namerava zaprositi za odobritev kombinacije v ZDA v drugi polovici leta.

“Z načrtovanim prevzemom MorphoSysa želimo dodatno okrepiti našo vodilno linijo in portfelj na področju onkologije ter s tem povečati naše zmogljivosti in strokovno znanje,” je prevzem komentiral glavni medicinski direktor Novartisa Shreeram Aradhye.

Novartis je lani ustvaril 45,4 milijarde dolarjev (42,3 milijarde evrov) prihodkov oziroma osem odstotkov več kot leto prej. Čisti dobiček v višini 8,6 milijarde dolarjev (osem milijard evrov) je bil za 42 odstotkov višji kot v 2022, sodeč po letnem poročilu. V okviru nižanja stroškov in optimizacije proizvodnje zdravil se švicarski velikan osredotoča na prevzeme in združitve v vrednosti manj kot pet milijard dolarjev.

Delnica MorphoSysa je po novici o prevzemu v ponedeljek poskočila za 15 odstotkov.

Napoved za 2024

Združitve in prevzemi v farmaciji so lani skupaj znašali 237,6 milijarde dolarjev (221 milijard evrov), kar je bila 50-odstotna rast glede na leto 2022, po podatkih družbe PwC. Tudi letos naj bi bili prevzemi združitve pomemben katalizator rasti podjetij v sektorju.

Fokus bo še naprej na natančno medicino (precision medicine) na področjih, kot sta onkologija in imunologija. Pri PwC pa pričakujejo večji poudarek tudi na zdravilih za hujšanje in kardiovaskularne bolezni, po “renesansi,” ki jo je to področje doživelo lani.