Ljubljanski podhodi: zapuščeni ostanki nekega drugega časa, kako bi jih oživili
Podhodi v Ljubljani so bolj pozabljene točke prestolnice. Kaj se v njih še dogaja in kako bi jih lahko pametno izkoristili?
Ko se spustimo v ljubljanske podhode, se zdi, da se je čas ustavil. Številne prazne, zaprašene izložbe in prostori, logotipi blagovnih znamk, ki so že propadle, zapuščena in slabo vzdrževana okolica ter mestoma nedelujoče stopnice nazorno nakazujejo, da so ostanki nekega drugega obdobja.
Največje podzemno vozlišče, Linhartov podhod oziroma Plava laguna, je imelo skoraj 20 let pokvarjene tekoče stopnice, ki so jih nato popravili, vendar jih je močno neurje leta 2022 po le enem letu delovanja znova ustavilo.
Podhod pod Plavo laguno so zaradi velikosti poimenovali tudi mesto pod mestom, kjer delujejo le še posamezne trgovinice, drogerija in nekateri manjši lokali oziroma vinotoči, podhod pa ima tudi posebnost – atrijski del.
Na bežigrajski tržnici, v osrčju podhoda, ima lastnik Ljubljanska parkirišča in tržnice (LPT) oddanih 18 poslovnih prostorov, pet hladilnih, 19 skladišč in en poslovni prostor. V primerjavi z letom 2018 so prazni dva dodatna poslovna prostora in štiri skladišča.
Nekaj vrveža je v temačnih koridorjih le v času služb, ko se pod zemljo spustijo zaposleni v okoliških pisarnah in šolarji iz bližnje bežigrajske gimnazije. Kot pove ena od zaposlenih v tamkajšnji restavraciji, se po 16. uri podhod spremeni v mesto duhov. Nekaj prostorov je zasedenih z dejavnostmi, ki ne potrebujejo dnevnih obiskovalcev – skladišča, trgovine s spletno prodajo …
Del podhoda, ki spada pod stavbo SPC Plava laguna, upravlja družba Primus projekt. Med večjimi težavami izpostavljajo nedokončane postopke vpisa etažne lastnine in določitev pripadajočih zemljišč k stavbam, kar ovira vzdrževanje.
Bežigrajski in Linhartov podhod
Načrti z bežigrajskim podhodom so bili še pred 20 leti veliki. Takrat so odprli dodatno povezavo iz Linhartovega prehoda v podzemeljski kompleks pod poslovno stavbo Bežigrajski dvor, kjer je v preteklosti delovala tudi poslovalnica verige hitre prehrane McDonald’s.
Pasaža pod Bežigrajskim dvorom je v primerjavi z Linhartovim podhodom v veliko boljšem stanju, vseeno pa se spopadajo z isto težavo – nima obiskovalcev. Pred več desetletji so obstajale celo zamisli, da bi rove pod zemljo podaljšali do Gospodarskega razstavišča in vse do železniške postaje.
Podhod Ajdovščina
Nekaj več življenja je bilo ob našem obisku v podhodu pod stavbo banke SKB. Tudi tam je prazna več kot polovica prostorov, vendar pa izbira svetlejših talnih oblog daje prijetnejši občutek. Odprte so predvsem različne restavracije in pa trgovina s kitajskim blagom.
Lastnik ene do restavracij je v zadnjih letih zadovoljen z obiskom, nekoliko se je število strank po njegovih besedah povečalo z zaprtjem Slovenske ceste za promet. V podhodu imajo restavracijo že 20 let, k njim pa zahajajo gostje v času kosila, zato zvečer niso odprti.
Ostanki časa, ko se je vse podrejalo avtomobilom
Arhitekt Miloš Kosec pojasnjuje, da so podhodi ostanki modernističnih urbanistov, ki so mesto razvijali z vizijo, da je nosilec razvoja avtomobil.
“Pozabljamo, kako so bile videti ulice pri nas in po svetu v drugi polovici 20. stoletja. Takrat so postale prostor za avtomobile, pred tem pa so bila ta območja vedno prostor mešanega prometa, kjer so bili avtomobili in še prej vozovi le eden od udeležencev,” pojasnjuje vlogo podhodov v zgodovini.
Podobno dodaja sociolog z Inštituta za politike prostora (IPOP) Aidan Cerar, ki razlaga, da so podhodi ostanki nekega prejšnjega časa, kjer se je vse poskušalo podrediti udobnemu in hitremu potovanju z avtomobilom. To je danes preživeto, dodaja. “V tistem času so v podhodih videli smisel, zdaj pa se razumejo kot precej nesmiseln pristop.”
Tisti udeleženec v prometu, ki se mora umakniti pod ali nad zemljo, ima manjšo družbeno moč.
Miloš Kosec, arhitekt
Kosec ob tem spomni na besede avtorice knjige Umiranje in življenje velikih ameriških mest Jane Jacobs, ki je zapisala, da je modernistični urbanizem uničil soseske s tem, da je vse podredil avtomobilom.
“Podhod je del teh zgodb. Tisti udeleženec v prometu, ki se mora umakniti pod ali nad zemljo, ima manjšo družbeno moč. Če je treba iti pod zemljo, pomeni, da se moraš prilagoditi nečemu, kar ostane na nivoju 0. Podhodi in nadhodi so rezultat marginalizacije pešcev v mestu,” meni Kosec.
“Pešci so začeli uporabljati krajše poti”
Kdaj so podhodi izgubili svojo funkcijo, da zdaj bolj ali manj životarijo? V svojih začetkih so opravljali podobno vlogo kot danes nakupovalni centri, pozneje pa sta se začela dogajati dva procesa – podhodi so se začeli prazniti zaradi selitev nakupovalnih središč na obrobje mesta, ki so bila bolje prilagojena in dostopna avtomobilom, ob tem pa se je mestna politika nekoliko obrnila in se je začela približevati pešcem in kolesarjem in ni bila več toliko podrejena avtomobilom.
“Pešci so začeli uporabljati krajše poti, s tem pa se je promet pod zemljo zmanjšal,” pravi Cerar.
Kosec izpostavlja še zanimivo igro moči. Če so se morali na eni strani pešci zaradi prometa umakniti pod zemljo, pa se promet ni umaknil pri ideji o poglobitvi železnice, ki bi združila presekano mesto.
“V tem primeru bi se osnovna prometna infrastruktura (železniška, op. a.) umaknila pod zemljo prav zato, da bi se lahko mesto organsko povezalo in bi tako Bežigrad postal organski del središča mesta. To se ni zgodilo, na drugi strani pa so se podhodi gradili, ker je to najcenejši način za dosego tekočega avtomobilskega prometa,” je kritičen.
Tudi prenovljeni podhodi ne zaživijo
Kakšne načrte s podhodi imajo, smo vprašali Mestno občino Ljubljana (Mol). Njena opažanja so pričakovana – uporabnost z leti upada, ker podhodi podaljšujejo poti in dodajajo hojo po stopnicah, kar je še dodatna ovira. Bolj obiskani so podhodi pod prometnimi cestami (pod Celovško cesto pri Kinu Šiška in pod Dunajsko cesto pri poslovni stavbi Mercator).
Največje načrte imajo s podhodom Ajdovščina iz leta 1976, kjer namerava občina urediti minipleks s kinodvoranami. Neuradno sicer še vedno potekajo pogajanja o odkupu prostorov z zadnjim lastnikom. “Po zaključku recenzije, ki bo predvidoma marca, bo sledil javni razpis za izbor izvajalca gradbeno-obrtniških in instalacijskih del,” so na občini zapisali o projektu.
“Novi načrti so vsaj programsko zelo zanimiv projekt. Gre za drugačen program, kot je bilo do zdaj običajno za podhode,” idejo o revitalizaciji podhoda Ajdovščina vidi Kosec.
Ena redkih pasaž, ki konstantno živi, je po videnju Kosca pasaža Maxi. “Ima veliko programa, nanjo je pripet tudi program državnega pomena – Cankarjev dom, ob tem pa ima tudi garažo, banko in različne trgovine,” razloge za uspeh našteva Kosec.
Pred leti je ljubljanska občina za 1,1 milijona evrov (brez DDV) obnovila Plečnikov podhod, ki povezuje Kongresni trg in Plečnikov trg in oddala dva prostora. Vendar: “Opažamo, da občani še vedno raje uporabljajo prehod Slovenske ceste prek semaforja oziroma cestišča, čeprav je sam podhod zanimiv z novo ponudbo galerijske dejavnosti,” so zapisali.
Letos bodo prenovili Kržičev podhod pod Dunajsko cesto, kjer bodo nato poskušali napolniti prostore z različnimi vsebinami, medtem ko so prostori v podhodu Bežigrajska vrata (Vilharjeva) in pod železniško postajo zasedeni z najemniki in brezplačnimi uporabniki. Občina se sicer z ministrstvom za infrastrukturo še vedno pogaja za odkup prostorov pod železniško postajo.
Aidan Cerar, IPOP
Umikanje pešca, da ne bo motil avtomobila, je preživeta stvar.
Nove vsebine morda celo boljše od osnovnega namena
Ena beseda, ki bi lahko zaobjela dogajanje v večini ljubljanskih podhodov, je pozabljenost. A vseeno jih ni treba, če uporabimo besede Kosca, kar zasuti in uničiti.
“Iz njih se lahko razvije nova tipologija. Kot so katakombe v Parizu, Neaplju in Rimu postale poseben prostor, na primer v Rimu religiozen prostor, čeprav so bile prvotno pokopališče, obstajajo tudi dejavnosti za podhode v 21. stoletju. Mogoče celo boljših vsebine kot tiste, za katere so bile zgrajene,” razmišlja Kosec.
Ključ pri vseh uspešnih revitalizacijah je množica različnih programov in pestra izbira, ki obstaja zjutraj in zvečer. Z menjavanjem programov in stalno pristnostjo ljudi se prepreči ponovno ustvarjanje podhodov kot nevarnih prostorov.
Kosec možno rešitev vidi v poljavnem prostoru, ki je drugačen kot cesta, trg ali nakupovalno središče.
“Podhodi so v večini primerov marginalizirani prostori in bi jih lahko namenili za solidarne vsebine mesta. Nastavki tega že obstajajo: na primer društvo, ki skrbi za brezdomce in jih uršulinski red zdaj želi izseliti iz Plečnikovega podhoda. Ne mislim, da bi bilo treba vse brezdomce umakniti v podhode, vendar pa ti dajejo možnost, da bi tudi centri mesta lahko imeli prostore za marginalizirane in spregledane skupine,” predlaga Kosec.
Po njegovem mnenju moramo pod zemljo postaviti drugačno mesto kot na površini. “Mestno življenje, ki ni obsedeno le s trženjem lastnega mesta. Ne pravim, da se mora vse umakniti pod zemljo, ampak so mogoče lahko podhodi prvo oprijemališče vsebin, ki manjkajo v mestu. Na primer kakovostnih klubov, ki bi tam s hrupom manj motili prebivalce, obenem pa poskrbeli za kakovosten in sodoben glasbeno-družabni program,” je navedel.
Prav tako bi se lahko razvili produkcijski prostori, ki ne potrebujejo nujno dnevne svetlobe, ob tem pa imajo stik z javnim prostorom in bogatijo mesto s programi, ki sicer na tem mestu ne bi mogli obstajati zaradi visokih najemnin.
