Ministrica bi se pogajala o marži trgovcev. Račun brez krčmarja?

Ministrstvo za kmetijstvo je pretekli teden ustavilo leto in pol dolg projekt spremljanja cen košarice osnovnih živil. Tako se je odločilo po plazu kritik z različnih strani in neverjetno nizkih cenah iz košarice, za katerimi se je tudi skrivalo manj kakovostno meso iz tujine, ki je bilo v hladilnikih trgovin le v času popisovanja cen.

V obrazložitvi so zapisali, da je projekt dosegel svoj namen in da se je inflacija hrane umirila.

Nova kmetijska ministrica Mateja Čalušić, ki si je po nastopu funkcije vzela nekaj časa za premislek o projektu, sicer nad njim ni dokončno obupala. Pretekli teden je dejala, da si želi nadaljevati popisovanje in da išče kompromis s trgovci in dobavitelji pri maržah.

“Cilj je, da dosežemo minimalne marže ali celo brez marž. Vemo, da se je to tudi drugod dogajalo, da je bil to uspešen projekt in da smo tako pokazali, koliko smo lahko solidarna družba,” je nadaljnja pričakovanja Čalušić pretekli četrtek opisala v oddaji 24ur.

Po njenih besedah je tako za nadaljevanje projekta treba doseči dogovor s trgovci in proizvajalci glede zagotovitve zadostnih količin določenega nabora 15 živil iz osnovne košarice po nabavnih cenah brez dodatnih zaslužkov trgovcev in proizvajalcev.

In kaj na predlog ministrice pravijo trgovci?

Mercator čaka podrobnosti, Spar ne vidi potrebe

V Mercatorju pričakujejo, da bo ministrstvo za kmetijstvo podrobno predstavilo dejavnosti, ki naj bi nadomestile popisovanje cen izdelkov v košaricah. “Po nam dostopnih informacijah naj bi bila razprava opravljena z vsemi deležniki v verigi, ne zgolj s trgovci,” odgovarjajo v Mercatorju.

Spar pravi, da cene izdelkov oblikujejo samostojno v skladu s svojo strategijo in jih prilagajajo trgu.

“Menimo, da potrebe po spreminjanju maržne politike ni, saj marže iz leta v leto padajo,” pravijo v nizozemskem trgovcu, ki je na slovenskem trgu od leta 1991.

Tuš še ni dobil pobude, diskonta se ne ozirata na košarico

V Tušu za zdaj od ministrstva niso prejeli še nobene pobude glede marž. “Če jo bomo, jo bomo preučili,” odgovarjajo.

Diskontni trgovec Hofer na vprašanje, ali so pripravljeni spreminjati marže za 15 izdelkov v košarici, odgovarjajo, da z optimizacijo procesov poskušajo zniževati stroške in imajo zato nizke marže, ne glede na to, ali se izvaja vladni popis osnovnih izdelkov.

“S tem spodbujamo konkurenčnost na trgu in vsem kupcem nižamo stroške nakupov,” poudarjajo.

Tudi v Lidlu se ne ozirajo na popisovanje košarice ministrstva. “Kot že vseskozi poudarjamo, se dinamiki glede cen na trgu sproti prilagajamo, naše marže pa so glede na učinkovite dobavne verige in poslovne procese konkurenčne,” so odvrnili na vprašanje, ali so pripravljeni sprejeti predlog nove kmetijske ministrice.

Kaj je marža

Marža v nasprotju s splošnim prepričanjem, da gre za dobiček, pomeni celoten del cene, ki pripade trgovcu. Spar, denimo, v letnem poročilu za leto 2022 (to je zadnje objavljeno) navaja, da je bila razlika v ceni pri maloprodaji 26,79 odstotka, kar je malo manj kot leto prej (27,8 odstotka vseh prihodkov). V povprečju torej njim kot trgovcu pripade dobra četrtina cene izdelka na prodajni polici.

“Iz te marže pokrivamo vse stroške, ne gre za čisti dobiček,” je v intervjuju za N1 lani dejal prvi mož Spara David Kovačič.

Po francoskem in španskem vzoru

Ideja Čalušić o dogovoru s trgovci spominja na lansko potezo francoske vlade, ki se je z velikimi trgovskimi verigami (izjema je bil E. Leclerc) dogovorila za zmanjšanje marž na najnižjo raven za tri mesece, od aprila do konca junija lani. Trgovci so lahko sami izbirali, katere izdelke so prodajali po ‘brezinflacijski’ ceni, na polici pa so jih lahko posebej označili.

Največji trgovci so izbrali med 150 in 500 izdelki in cene v drugem četrtletju znižali za 15 do 20 odstotkov. Leclerc je sprva zavrnil sodelovanje v shemi, nato pa aprila sam uvedel trimesečno znižanje cen izdelkov trgovske blagovne znamke. Gospodarski minister Bruno Le Maire  je takrat ocenjeval, da bo to francoskim potrošnikom prineslo nekaj sto milijonov evrov prihranka.

Tudi španska vlada je že jeseni leta 2021 trgovce na podoben način pozvala, naj tudi sami prispevajo k blaženju draginje. Podpredsednica vlade Yolanda Diaz je takrat dejala, da želi tako omogočiti revnejšim, da bi še naprej jedli zdravo. Trgovci so potezo sprva kritizirali, češ da gre za poskus uvedbe regulacije cen. A v nadaljevanju so prostovoljno sledili priporočilom.

Francoska trgovska veriga Carrefour, ki je drugi največji trgovec na španskem trgu, je tako septembra 2022 ponudila košarico 30 izdelkov (od živil do izdelkov za osebno higieno) za 30 evrov.

Največji španski trgovec Mercadona pa je aprila leta 2022 znižal cene 500 izdelkov in obljubil, da jih ne bo zvišal do konca leta. Ukrep naj bi trgovca stal okoli 200 milijonov evrov.

Španska vlada se je poleg tega v prvem lanskem polletju odpovedala (štiriodstotnemu) davku na dodano vrednost (DDV) za širok spekter osnovnih živil.