Kako učinkovite so sankcije proti Rusiji po dveh letih vojne
Zahodni odločevalci vztrajno dopolnjujejo sezname sankcij proti Rusiji. Medtem ruski predsednik Vladimir Putin povečuje vojaški proračun ter išče obvode pri uvozu tehnologije in izvozu nafte.
Ob drugi obletnici vojne v Ukrajini, ki jo je Rusija začela 24. februarja 2022, se voditelji zahodnih držav sprašujejo, kako bolj učinkovito ohromiti vojni stroj ruskega predsednika Vladimirja Putina. Lani je namreč Rusiji prek posredniških držav uspelo preusmeriti uvoz ključnih zahodnih polprevodnikov, s floto ostarelih tankerjev pa se izmika tudi omejitvi cen ruske nafte.
Putin ima kljub primežu sankcij ZDA, EU in drugih držav G7 velike načrte za leto 2024. Rusija pričakuje državne prihodke v višini 35.100 milijard rubljev (350 milijard evrov), kar je dobrih 22 odstotkov več kot v 2023. Ocena temelji na predpostavki višjih cen nafte, ki zgodovinsko nudijo podporo energetski velesili.
S prilivi Kremelj načrtuje znatno povečanje obrambnega proračuna, s katerim financira vojno v Ukrajini. Izdatki za obrambo naj bi se povečali za kar 70 odstotkov na letni ravni. Skupni izdatki za obrambo in varnost bodo pomenili 40 odstotkov državnega proračuna, poroča Reuters.
Rast ruskega (vojnega) gospodarstva
Sodeč po stopnji rasti bruto domačega proizvoda (BDP) Rusiji sankcije niso prišle do živega. Medtem ko se je v letu 2022 BDP skrčil za 1,2 odstotka, je lani zrasel za 3,6 odstotka, kažejo podatki ruskega statističnega urada Rosstat. Za letos napovedujejo 2,3-odstotno rast gospodarstva, kar je celo manj od ocene Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pri 2,6 odstotka.
Te številke so precej boljše od prvih ocen analitikov ob uvedbi sankcij, ki so v nekaterih primerih napovedovali tudi 15-odstotno krčenje gospodarstva. Čeprav so Rusijo zapustile mnoge zahodne družbe, so njihove operacije prevzeli domači poslovneži ali pa je izdelke nadomestil uvoz iz bolj prijateljske Kitajske.
A gospodarska rast prikriva težke odločitve. Rusija je prvotni padec BDP pretvorila v lansko rast zahvaljujoč državnim izdatkom, ki so usmerjeni zlasti v vojno industrijo. Državni proračun je lani znašal dobrih 32.000 milijard rubljev (320 milijard evrov), leto pred tem 31.000 milijard (310 milijard evrov). V letu 2021, pred začetkom vojne, pa je bil precej manjši, in sicer 24.800 milijard rubljev (250 milijard evrov).
Kremelj večje izdatke financira iz višjih davkov, denarnih rezerv in z zadolževanjem. Vseeno je primanjkljaj na rekordni ravni skoraj 10 odstotkov celotnega proračuna, državna potrošnja pa poganja inflacijo. Ta je leta 2022 znašala skoraj 12 odstotkov, lani se je znižala na 7,4 odstotka. Ruska centralna banka se proti njej bori z visoko obrestno mero, ki stoji pri 16 odstotkih.
Nove sankcije
Najnovejše sankcije je sprožila smrt vodje opozicije in dolgoletnega Putinovega kritika Alekseja Navalnega. Ta je prišla tik pred marčevskimi predsedniškimi volitvami, na katerih se Putin poteguje za nov mandat na čelu države. Navalni je umrl v zaporniški koloniji na severu Rusije, kjer je prestajal 19-letno zaporno kazen.
Evropska unija je na teden obletnice vojne dosegla načelni dogovor o 13. paketu sankcij. Ta bo na seznam dodal približno 200 oseb in družb in s tem skupno število sankcioniranih entitet dvignil nad 2.000. Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell je predlagal, da se evropski režim sankcij poimenuje po Navalnem. Nov paket sankcij, ki vsebuje več kot 500 ukrepov, so v petek napovedale tudi ZDA.
Novi paket prihaja le dva meseca po 12. svežnju decembra lani, ki je v precep med drugim vzel rusko industrijo diamantov. Ta pomeni skoraj tretjino svetovne proizvodnje prestižne kamnine. Nove sankcije krpajo luknje v režimu sankcij, saj se Rusija uspešno izogiba ukrepom na nekaterih ključnih področjih. To vključuje uvoz zahodnih tehnoloških komponent, med drugim polprevodnikov, s katerimi država lahko izdela orožje za uporabo na bojišču v Ukrajini.
Druga ključna težava je izvoz ruske nafte, kjer je Rusija našla nove kupce v Indiji in na Kitajskem. Ob tem ji je lani uspelo prodajati svojo surovo nafto nad mejo 60 dolarjev za sod, ki so jo določile zahodne države, da bi okrnile Putinove prihodke brez večjih šokov za globalne energetske trge.
Zadnji, 13. paket sankcij vključuje “več ukrepov proti subjektom, ki sodelujejo pri izogibanju sankcijam, ter v obrambnem in vojaškem sektorju”, je Borrell zapisal na družbenem omrežju X.
Obvod s temnimi flotami
EU je prepovedala uvoz ruske surove nafte od decembra 2022, rafiniranih naftnih proizvodov pa od februarja 2023. Sočasno je Evropa v sodelovanju z državami G7 sprejela omejitev cen za rusko nafto. Oba ukrepa stremita k omejitvi ruskih prihodkov iz fosilnih goriv. Ti so se v prvih mesecih po vojni občutno povečali zaradi visokih cen nafte in plina na mednarodnih trgih.
Omejitev cen prepoveduje evropskim oziroma zahodnim ladjam, da prevažajo rusko surovo nafto, če njena cena presega 60 dolarjev za sod. Prepovedano je tudi omogočanje finančnih storitev ali zavarovanja ladjam, ki prenašajo rusko nafto nad to ceno.
Rusija je obvod našla s tako imenovano temno floto (shadow fleet). Gre za starejše, pogosto odslužene tankerje z dvomljivo dokumentacijo o izvoru tovora in lastniku plovila. Lani je ta flota prepeljala slabo polovico izvožene ruske nafte. Prikrivanje izvora pogosto dosežejo s prenosi nafte z enega tankerja na drugega kar na morju.
Pogosta lokacija transakcij, ki tvegajo tudi ekološke katastrofe, so mednarodne vode ob grški obali. Grčija ima največjo floto naftnih tankerjev na svetu in je lani kupcem dostavila okrog 20 odstotkov ruske nafte, je decembra poročal Bloomberg.
Odziv EU in ZDA
Oktobra lani se je zdelo, da režim omejitve cen ne deluje. Skoraj vsa ruska nafta na mednarodnih trgih se je tisti mesec prodala nad 60 dolarji. Povprečna cena za sod je znašala skoraj 80 dolarjev, kar ni daleč od svetovnega referenčnega tečaja severnomorske nafte brent. Po podatkih Bloomberga so državni prilivi od prodaje nafte oktobra dosegli predvojno raven.
Nove ameriške in evropske sankcije skušajo poostriti nadzor nad temno floto. ZDA so od 10. oktobra sankcionirale okrog 50 tankerjev neznanega izvora oziroma lastništva. Od teh ji več kot polovici ni uspelo dostaviti pošiljk ruske nafte zaradi uvrstitve na seznam ameriškega finančnega ministrstva, še piše Bloomberg. EU je zahteve po identifikaciji tankerjev temne flote vključila v 12. paket sankcij decembra.
Obenem predvsem ameriški uradniki vztrajajo, da omejitev cen dolgoročno deluje. Umik zahodnih logistov in ladjarjev ter vzdrževanje temne flote za Rusijo pomenijo višje stroške izvoza. Pomanjkanje zahodnih podjetij in njihove tehnologije bo po ocenah ameriškega ministrstva terjalo večje investicije tudi v proizvodnjo nafte. Obenem cene nafte padajo, kar prinaša nižje prilive.
Lani uvozili za milijardo evrov čipov
Čeprav tako ameriške kot evropske sankcije prepovedujejo izvoz naprednih polprevodnikov in druge tehnologije z dvojno rabo v Rusijo, je tej uspelo tehnologijo pridobiti prek posrednikov. Lani jih je uvozila za okoli milijardo evrov
Rusija je polprevodnike uvažala tudi prek Kazahstana, Turčije, Združenih arabskih emiratov in Srbije, ki prej z Rusijo niso imeli omembe vredne trgovine s čipi. Kazahstan je leta 2022 v Rusijo izvozil za 3,7 milijona dolarjev polprevodnikov, leto pred vojno pa je ta izvoz znašal le 12 tisoč dolarjev, kažejo podatki ženevske družbe Trade Data Monitor.
Kdo vse je tarča evropskih sankcij
Sankcije vključujejo zamrznitev premoženja v EU za pravne osebe oziroma zamrznitev premoženja in prepoved potovanja v države EU za posameznike. Na seznamu so poleg ruskega političnega in vojaškega vrha tudi ruski oligarhi, mnoga podjetja, ruske banke, politične stranke, paravojaške organizacije (kot je skupina Wagner) in nekateri ruski mediji.
Sankcije omejujejo tudi trgovino z Rusijo. Določajo, česa članice EU ne smejo izvažati v Rusijo in česa ne smejo uvažati iz Rusije. Prepovedujejo tudi omogočanje določenih storitev Rusiji s strani evropskih podjetij, med njimi računovodska, revizije, davčnih storitev, odnose z javnostmi. Ta seznam je EU postopno razširjala.
Za Rusijo je v veliki meri zaprt evropski promet po kopnem, zraku in morju. Evropski zračni prostor je zaprt za ruska letala, poleg tega ni dovoljena prodaja tehnologije za rusko letalsko industrijo. Za ruske trgovske ladje so zaprta evropska pristanišča, a so tu navedene izjeme, vključno z energetskim, farmacevtskim in jedrskim tovorom. Tudi cestni promet je omejen, a režim dovoljuje izjeme.
Po podatkih Evropske komisije je v okviru sankcij zamrznjenih 21,5 milijarde evrov sredstev. Poleg tega je v EU in državah G7 zamrznjenih 300 milijard evrov ruske centralne banke, od tega dve tretjini v EU. Evropski voditelji razmišljajo, kako ta sredstva in prihodke, ki jih ustvarjajo od obresti, uporabiti za obnovo Ukrajine. Celotne mednarodne rezerve ruske centralne banke znašajo 579 milijard evrov.
