Kajenje bo dražje. Kaj pa se je zgodilo s smelo idejo, da bi bil še alkohol?
Vlada draži tobačne izdelke, a obenem zateguje ročno zavoro pri višanju trošarin na alkohol in alkoholne pijače. So pritiski tudi tokrat zalegli?
Minulo sredo je ministrstvo za finance predlagalo dvig trošarin na tobak in tobačne izdelke.
Ministrstvo, ki ga vodi Klemen Boštjančič, je te spremembe pripravljalo že lani, ko so omenjali tudi dvig trošarin na alkohol in alkoholne pijače. A se je zapletlo.
Da je šlo nekaj narobe, je dala slutiti že sredina objava na e-upravi, kamor je ministrstvu najprej “po nesreči ušel” predlog zakonskih sprememb, ki so predvidevale višje trošarine na alkohol. To objavo so hitro umaknili in dokument zamenjali s tistim, ki prinaša višje trošarine le na tobak in tobačne izdelke.
A kot zdaj poroča Dnevnik, se je vlada očitno polnjenju proračunske luknje z višjimi trošarinami na alkohol in alkoholne pijače odrekla zaradi pritiskov, ki so naleteli na posluh, predvsem na gospodarskem in na kmetijskem ministrstvu. Za kaj gre?
Zakaj so zategnili ročno zavoro
Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS in Obrtno-podjetniška zbornica sta opozarjali, da bodo višje trošarine na alkohol le razmahnile črni trg in da so trošarine pri nas na te izdelke že zdaj višje kot v soseščini. Kot kaže, jim je uspelo.
Na gospodarskem ministrstvu Matjaža Hana naj bi kot enega ključnih argumentov proti nanizali, da nasprotujejo dvigu trošarinam na etilni alkohol, ker da bi to vodilo v opuščanje žganjekuhe. Ta je po njihovi oceni, tako Dnevnik, tradicionalna dejavnost slovenskega podeželja.
Poleg tega naj bi po oceni višje trošarine negativno vplivale tudi na turistično ponudbo vodenih ogledov destilarn in podobnih obratov, ki da se povečuje. Kmetijsko ministrstvo pa je opozarjalo, da bi se zmanjšala konkurenčnost slovenskih proizvajalcev, ki so običajno manjša in družinska podjetja.
Spletno orodje Komisije za preprečevanje korupcije Erar razkriva, da so na sprejemanje zakona o trošarinah, ki omogoča dvig trošarin na tobak, tobačne izdelke in alkohol, poskušali vplivati tudi pri Heinekenu. Ta je lastnik največje slovenske pivovarne, Laško Union, o zakonu pa so se pogovarjali s funkcionarjem na zunanjem ministrstvu. Do lobističnega stika je prišlo 17. januarja v Davosu, ko je v tem švicarskem alpskem mestecu potekal Svetovni gospodarski forum (WEF).
Prvi državni blagajnik je računal na 32 milijonov letno …
Finančno ministrstvo je, kot smo poročali na Forbes Slovenija, sprva sicer predvidevalo precejšnje, skoraj 26-odstotno zvišanje trošarin na alkohol in alkoholne pijače, ki bi zajelo tudi stopnjo inflacije od zadnjega zvišanja trošarin aprila 2014. Tedaj je vlada Alenke Bratušek določila 10-odstotno zvišanje trošarine na pivo, vmesne pijače in etilni alkohol.
Leta 2022 je obseg prihodkov trošarin, ki so v celoti prihodek državnega proračuna, znašal skoraj 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To je 1,45 milijarde evrov oziroma 6,2 odstotka vseh prihodkov konsolidirane bilance javnega financiranja.
Če bi obveljal prvi predlog finančnega ministrstva, ki vključuje dvig trošarin na alkohol in alkoholne pijače, bi se v proračun nateklo 32 milijonov evrov letno.
Opozorila stroke o velikem slovenskem problemu
A na drugi strani je pitje alkohola tudi javnozdravstveni in družbeni problem, opozarjajo na NIJZ. Običaji pitja alkohola nas spremljajo vse od dogodkov ob rojstvu do dogodkov ob smrti, z alkoholom pa je neposredno povezljivih kar 200 bolezenskih stanj in poškodb, pojasnjujejo na NIJZ.
K zmanjšanju pitja alkohola lahko pomembno prispeva ravno ukrep višanja obdavčitev. Na to sicer opozarja tudi ministrstvo za zdravje, ki je že večkrat dalo pobudo za dvig trošarin na alkohol in alkoholne pijače, a kot kaže, tudi tokrat neuspešno.
