Država predstavila, kako bo dala več sto milijonov evrov spodbud

Novice Aljoša Črnko 25. marca, 2024 10.02 > 25. marca, 2024 10.08

Znane so podrobnosti letošnjih finančnih spodbud gospodarskega ministrstva, SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada, ki sofinancirajo projekte v gospodarstvu.

25. marca, 2024 10.02 > 25. marca, 2024 10.08

Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport bo z izvajalskimi in partnerskimi organizacijami letos ponudilo 672,4 milijona evrov finančnih spodbud. A končna številka bo višja, saj bosta 178,8 milijona evrov s svojimi programi dodala še SID banka in Slovenski podjetniški sklad (SPS). Gospodarstvu bo tako letos na voljo 851,2 milijona evrov vseh treh institucij.

Od tega bo več kot 512 milijonov evrov povratnih sredstev, ki zajemajo različne finančne instrumente, denimo ugodne kredite in garancije ter lastniško in kvazi lastniško financiranje. Ti so namenjeni tehnološkemu razvoju, kapitalskemu utrjevanju, likvidnosti in omilitvi kriznih okoliščin (na primer sanaciji energetske krize in odpravljanje posledic poplav).

Zgolj ministrstvo za gospodarstvo bo prek SID banke in Slovenskega podjetniškega sklada gospodarstvu dala na voljo okoli 333,2 milijona evrov. Še 339,2 milijona evrov bo ministrstvo dalo v okviru svojih 42 razpisov. Razrez svojih naložb je ministrstvo predstavilo februarja.

“Mi smo sofinancer finančnega vira za programe ali pa v imenu ustanoviteljice – v tem primeru države, sooblikujemo vsebine in časovne ukrepe za to, da se spodbude na različnih institucijah dopolnjujejo in predvsem, da ima vse skupaj dobro sinergijo učinkov,” je vlogo svojega resorja predstavil gospodarski minister Matjaž Han.

Slovenska zastava in evri
Od 672,4 milijona evrov finančnih spodbud bo gospodarju letos na voljo več kot 512 milijonov evrov ugodnih posojil in različnih finančnih instrumentov (Foto: PROFIMEDIA)

Finančne spodbude ob finančnih sredstvih SID banke in namenskega premoženja SPS po besedah Hana združujejo tudi proračunska in evropska sredstva. Hkrati je dodal, da želijo povečati obseg spodbud in dodatno aktivirati zasebni kapital komercialnih in finančnih institucij.

Za letos na ministrstvu poudarjajo, da želijo v prvi vrsti spraviti v življenje evropska kohezijska sredstva iz nove kohezijske ovojnice (Kohezija 2021-2027). “Tukaj bo kar nekaj novosti. Med drugim bomo vpeljali tudi tako imenovani blending, kjer kombiniramo nepovratni in povratni vir financiranja,” je dejala generalna direktorica Direktorata za razvojna sredstva gospodarskega ministrstva Sibil Klančar.

Kaj ponuja SID banka

Gospodarsko ministrstvo povratne oblike spodbud daje s SID banko. Ta je med leti 2011 in 2023 financirala 1.644 projektov v višini 986 milijonov evrov. Ministrstvo je s SID banko do zdaj vzpostavilo pet posojilnih skladov, prihaja šesti.

Slovenska izvozna in razvojna banka bo letos ponudila 235 milijonov evrov ugodnih posojil. Namenjena bodo za obratna sredstva in naložbe, financiranje trajnostnih projektov, projektov v turizmu, inovacij in digitalizacijo ter raziskave in razvoj.

Prav tako bo do konca leta 2024 nekaterim podjetjem in občinam na voljo več kot sto milijonov evrov ugodnih posojil. Denar bo iz prejšnje kohezijske ovojnice (Kohezija 2014-2020). Sredstva bodo večinoma lahko črpala mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki bodo imela na voljo mikroposojila, denar za raziskave in inovacij, energetsko učinkovitost ter urbani razvoj.

Denar bo namenjen podjetjem vseh velikosti. Dostop do financiranja SID banke pa je na voljo neprekinjeno in ni vezan na razpise.

SID banka lani izdala petino posojil z ročnostjo nad pet let

Direktor oddelka za razvoj produktov in evropske programe na SID banki Matej Zalar je kot glavno prednost njihovega financiranja izpostavil dolgo ročnost. Ta podjetjem omogoča, da denarni tok ni preobremenjen. Izpostavil je tudi moratorij na vračilo glavnice. “Naložbeni projekt z dodano vrednostjo, ki jo ustvari, lahko tako poplača samega sebe.”

Kot prednosti povratnih oblik spodbud so navedli še kredite in garancije, ki so odobrene vnaprej, pri subvencijah pa se čaka na povračilo. Povratna sredstva omogočajo tudi kritje širših potreb podjetij. Primer tega je sofinanciranje likvidnosti, medtem ko so subvencije ožje in projektno osredotočene.

“SID banka je v letu 2023 zasedla pomembno vlogo v gospodarskem sektorju, saj je njen delež posojil z ročnostjo nad 5 let v celotnem bančnem sistemu znašal kar 21,4 odstotka. Poleg tega pa s pridobivanjem sredstev iz državnega proračuna in evropskih kohezijskih skladov multiplikativno vpliva na gospodarstvo,” je učinek banke predstavil predsednik uprave SID banke Borut Jamnik.

Ministrstvo in SID banka sta v preteklih letih vzpostavila tudi dva sklada skladov, katerih vir sredstev je evropska kohezijska politika. “Iz 291 milijonov evrov kohezijskih evropskih sredstev smo jih oplemenitili z 200 milijonov evri sredstev, ki prihajajo od upravljalke sklada skladov (SID banke) in angažiranih finančnih posrednikov (denimo SPS),” je pojasnila vodja Direktorata za razvojna sredstva gospodarskega ministrstva Sibil Klančar.

Ministrstvo in SID banka sta najavila tudi nov interventni posojilni sklad, ki bo na voljo predvidoma v drugem kvartalu v skupni višini 100 milijonov evrov. Namenjen bo za blaženje in odpravljanje posledic naravnih nesreč.

Spodbude tudi za male podjetnike

SID banka nudi tudi različne programe (denimo izvozne kredite in programe lastniškega financiranja) pri katerih pa gospodarsko ministrstvo ni vključeno kot finančni sovlagatelj. Programe brez finančne soudeležbe ministrstva izvaja tudi Slovenski podjetniški sklad.

Slednji je sicer ponudnik subvencij in nosilec podpornega okolja tako za start up kot scale up podjetja. Nudijo tudi ugodne garancijske in posojilne linije za mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP).

Malemu gospodarstvu bo letos na voljo 177 milijonov evrov različnih razvojnih spodbud na štirih področjih: kreditna shema za zagotavljanje likvidnosti mikro in malih podjetij ter blaženje kriznih razmer, garancijska shema za investicijska vlaganja, zagonske spodbude za inovativna start up in scale up podjetja, posebne spodbude za specifične ciljne skupine.

Letos bodo podprli okoli 3.800 projektov. Njihovi vložki naj bi spodbudili za okoli 233 milijonov evrov novih investicij v slovenskem gospodarstvu. Petnajst odstotkov ponujenih sredstev prihaja iz državnega proračuna, 14 odstotkov je evropskih kohezijskih sredstev, 53 odstotkov je ponovne uporabe sredstev, 18 odstotkov pa je lastnih sredstev.

Ministrstvo je podjetniškemu skladu v zadnjih štirih letih dodelilo 163,5 milijona evrov; večinoma kot povečanje namenskega premoženja. SPS je temu dodal še približno 129 milijonov evrov in oboje skupaj razpisal v obliki interventnih posojil ali garancij.

Medtem ko je SID banka bolj osredotočena na posle, ki se po vrednosti uvrščajo v višji rang, je SPS specialist za posle nižjega ranga.

“Spodbujanje konkurenčnosti in stabilnosti, dvig produktivnosti in usmerjanje MSP-jev v investicije s trajnostnim učinkom so glavni strateški cilji Slovenskega podjetniškega sklada tudi v letu 2024,” je dejala direktorica SPS Maja Tomanič Vidovič.