Kateri razpisi za podjetja prihajajo v letu 2024

Gospodarski minister Matjaž Han je predstavil načrt objave javnih razpisov za sofinanciranje projektov v gospodarstvu, turizmu in športu za leto 2024.

Njegovo ministrstvo bo s partnerskimi organizacijami letos ponudilo 672,4 milijona evrov razvojnih spodbud. Od tega bo 339,2 milijona evrov razpisanih pod neposredno pristojnostjo gospodarskega ministrstva, 333,2 milijona evrov so spodbude širšega ekosistema – v sodelovanju s SID banko in Slovenskim podjetniškim skladom.

Po besedah Hana naj bi z 42 ukrepi v največji meri ciljali na dvig dodane vrednosti (vsi ukrepi, so po predvidenih kvartalih objave predstavljeni na koncu članka).

Ministrstvo bo svoje naložbe usmerilo na enajst področij, največ pomoči bo deležno prestrukturiranje dveh premogovnih regij. Zasavka in Šaleška bosta prejeli 83 milijonov evrov oziroma slabo četrtino vsega denarja, kar je obenem del financiranja pravičnega prehoda regij.

Med velikimi prejemniki je tudi področje športa. Spomnimo, da je Hanovo ministrstvo ta resor prevzelo ob lanski reorganizaciji vlade. Letos bo šport prejel 19,3 odstotka razpisanega denarja, kar ga uvršča med drugo največje naložbeno področje ministrstva.

V načrtu razvojnih spodbud ni smučarskega centra Kanin, ki je letos obstal in potrebuje obnovo.

"Podprli bomo podjetništvo, raziskave in razvoj ter inovacije, v vrednosti 90 milijonov evrov. Kar se tiče energetske učinkovitosti bomo namenili 51 milijonov evrov," še napoveduje Han. Finančno podporo prvič prejema tudi rokodelstvo, kamor bo ministrstvo usmerilo 1,3 milijona evrov.

Ukrepi ministrstva bodo s 185,6 milijona evrov financirani iz Kohezijske politike 2021–2027 kar predstavlja dobrih 54 odstotkov vsega razpisanega denarja. Z Načrtom za okrevanje in odpornost bo zagotovljenih 70,2 milijona evrov oziroma skoraj 21 odstotkov. Proračunska sredstva Slovenije znašajo 83,4 milijona evrov oziroma skoraj 25 odstotkov virov financiranja.

Na voljo več kot polovica evropskega denarja do leta 2029

Gospodarstvo bo imelo letos na voljo kar 41 odstotkov vseh bruseljskih evrov, ki jih lahko Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport do leta 2029 črpa iz kohezije ter načrta za okrevanje in odpornost (skupni znesek znaša 625 milijonov evrov).

Razloge, zakaj so se tako odločili, je predstavila direktorica Direktorata za razvojna sredstva Sibil Klančar. "Na začetku kohezijskega obdobja ponujamo gospodarstvu kontinuirano podporo, ki podjetjem omogoča, da pripravljajo, in razvijajo svoje projekte za malce več kot od enega leta naprej."

Ministrstvo bo tako razpise objavilo že letos, podjetja pa bodo lahko v posameznih letih pripravljala in oddajala svoje vloge.

Ministrstvo medtem še ni sprejelo odločitve, ali bo evropski denar upravljal eden, ali dva holdinška sklada. Slednji so struktura, ki ji država nakaže evropska sredstva, ti pa kot upravljalci izberejo komercialne finančne posrednike, banke, ostale finančne institucije. V preteklem obdobju je to na podoben način počela SID banka.

Priprave na manj evropskega denarja

Letošnja novost ob razpisih gospodarskega ministrstva je tudi zagon večjega paketa finančnih instrumentov. Na voljo bodo ugodna posojila, garancije in lastniško financiranje, ki bodo služili kot priprava na čas, ko bo Slovenija prejela manj bruseljskega denarja za kohezijo.

"V naslednjem kohezijskem obdobju bomo predvidoma deležni manj evropskih sredstev. Zakaj? Pričakovan je sprejem novih držav članic v EU, s tem pa se povprečna razvitost države članice avtomatsko spremeni," je poudarila Klančar. Na ministrstvu pričakujejo tudi razvoj slovenskega gospodarstva, ki naj bi šel v smeri večje produktivnosti, kar bi prav tako znižalo obseg dodeljenih evropskih sredstev.

"V tem trenutku se nam zdi odgovorno, da se skupaj s podjetji in gospodarstvom pripravimo na obdobje, ko bo sredstev manj. Da podjetja naučimo, da skupaj poiščemo možnosti pametnega finančnega inženiringa, kjer se kombinirajo nepovratna in povratna sredstva. V ta namen bodo letošnji finančni instrumenti gotovo dober korak v tej smeri."

Na manj evropskega denarja v prihodnjih letih je opomnil tudi direktor Direktorata za industrijo, podjetništvo in internacionalizacijo Jernej Salecl. "Razpisanih sredstev je veliko, ampak glede na to, da Slovenija iz leta v leto napreduje in se razvija, je za pričakovati, da se bodo v prihodnje kohezijske ovojnice tanjšale. Večina razvojnih sredstev v Sloveniji še zmeraj pride iz evropskih oziroma kohezijskih virov. Teh bo vsako leto manj. Zato poudarjamo in opozarjamo, da so na voljo centralizirani programi EU, bodisi Horizon, bodisi na področju digitalizacije, kjer bi želeli, da se podjetja bolj aktivirajo in angažirajo ter konkurirajo neposredno na evropskem parketu, skupaj z ostalimi podjetji."

Ministrstvo za gospodarstvo bo podkrepilo tudi naložbe v osnovna sredstva podjetij. Pri tem mislijo na opremo in stroje za višjo produktivnost, za kar bodo namenili več kot 130 milijonov evrov.

Napovedane administrativne razbremenitve

Med ključnimi poudarki letošnjih razpisov so še administrativne razbremenitve, pri čemer se osredotočajo na dva vidika. Prvi je področje vavčerskih spodbud, kjer želi ministrstvo za spodbude nižjih vrednosti vpeljati sistem pavšalov. "To pomeni, da podjetjem ne bo treba dokazovati svojih izdatkov, ki jih ministrstvo nato praviloma povrača do 60 odstotkov vrednosti stroška. Namesto tega bodo prejeli denar, pri katerem bo podjetje dokazovalo le izvedbo projekta," je pojasnila Klančar.

Drug vidik administrativnih razbremenitev se nanaša na osebja na ministrstvu. "Mi smo tisti, ki smo sogovorniki podjetij, gremo na teren, se pogovarjamo, svetujemo, raziskujemo in tako dalje. Pri projektih, ki se jim reče neposredna potrditev operacije, pri nekaterih stroških ne bi gledali celotnih papirjev. Temveč zgolj naredili vzorec na osnovi ocene tveganj. Če se ugotovi, da je karkoli šlo narobe, ta tveganja tudi razširimo in pogledamo več," je še navedla direktorica Direktorata za razvojna sredstva.

Veliko denarja za blaženje kriz

Na ministrstvu so spomnili tudi na naložbe iz leta 2023. Lani se je namreč zaključil program kohezijske politike med leti 2014 in 2020. V tem času je Slovenija počrpala 99 odstotkov sredstev in investirala 848 milijonov evrov. To je zadoščalo za financiranje več kot 20.000 projektov.

Minister Matjaž Han je navedel tudi, da so vzpostavili dva sklada finančnih instrumentov za SID banko, ki je podjetjem ponudila okoli 500 milijonov evrov finančnih produktov. S takšno prakso bodo nadaljevali tudi v novem osemletnem obdobju.

Ministrstvo je imelo na voljo tudi več proračunskih sredstev, ki so jih uporabili za blaženje posledic kriz v letu 2023. Tako so zaradi visokih cen energentov pred agencije Spirit gospodarstvu namenili več kot 250 milijonov evrov pomoči, v nekaj mesecih pa sledi še poračun glede dejanskih stroškov energentov.

Denar je ministrstvo lani namenilo tudi prizadetim v poplavah. Več kot 1250 upravičencev je prijavilo škodo, ki je presegala 385 milijonov evrov. Ministrstvo je prve avanse realiziralo v dveh mescih in v začetku oktobra lani izplačalo okoli 35 milijonov evrov.