Banka Slovenije in Umar po lanski umiritvi letos napovedujeta močnejšo rast

Realna rast bruto domačega proizvoda (BDP) je lani znašala 1,6 odstotka, v zadnjem četrtletju pa 2,2 odstotka.

Podatek o letni rasti je skladen z jesensko napovedjo Urada RS za makroekonomske analize (Umar), da bo v letu 2023 rast 1,6-odstotna. “Proti koncu leta so se nekoliko izboljšale razmere v izvoznem delu gospodarstva, ki sicer povečini zaostaja za ravnmi izpred enega leta, domačo aktivnost pa so spodbudile tudi dejavnosti, povezane z odpravo posledic poplav, in izboljšana kupna moč gospodinjstev,” svežo objavo statističnega urada komentira Umar.

Lanski objavi letnih podatkov o BDP je sicer sledila močna revizija navzdol. Najprej je urad objavil, da se je BDP v 2022 povečal za 5,4 odstotka, pozneje pa to rast zmanjšal na 2,5 odstotka. V izogib ponovitvi je statistični urad nato prevetril metodologijo izračuna četrtletnih podatkov o gospodarski rasti.

Izvoz padel bolj od pričakovanj

K rasti letnega BDP v 2023 so pozitivno prispevale bruto investicije v osnovna sredstva, ki so se okrepile za skoraj deset odstotkov, in končna potrošnja gospodinjstev, ki se je dvignila za 1,3 odstotka, navajajo pri Sursu. Negativen vpliv na rast BDP pa je imelo zmanjšanje zalog za 4,4 odstotka.

Uvoz se je znižal za 5,1 odstotka, izvoz pa za dva odstotka . A ker je uvoz beležil večji padec kot izvoz, se je zunanjetrgovinski presežek okrepil. To je k rasti BDP lani prispevalo 2,8 odstotka.

Lani je bila visoka zlasti rast investicij in gradbene aktivnosti, višja od pričakovanj je bila tudi rast (državne in zasebne) potrošnje, ugotavljajo na Umarju, medtem pa je bil izvoz blaga precej nižji od jesenskih pričakovanj. “To je bila predvsem posledica nadaljevanja negotovosti v mednarodnem okolju, upočasnjevanja rasti aktivnosti v naših glavnih trgovinskih partnericah in poslabšane konkurenčnosti slovenskih izvoznikov zaradi povečanih stroškovnih pritiskov.”

Ob koncu leta večja potrošnja, manj investicij

Domača potrošnja se je v zadnjem četrtletju zvišala za 0,7 odstotka, pri čemer se je končna potrošnja povečala za 2,2 odstotka (na račun 4,8-odstotne rasti potrošnje države in 1,2-odstotne rasti potrošnje gospodinjstev), bruto investicije pa so se skrčile za 4,2 odstotka.

K upadu investicij je znatno prispevalo zmanjšanje zalog, pravijo pri Sursu. Medtem so se bruto investicije v osnovna sredstva dvignile za 9,1 odstotka, najbolj so se povečale investicije v gradbene objekte.

Kot v prejšnjih četrtletjih, sta na letni ravni upadla uvoz in izvoz. Obseg uvoza se je v lanskem zadnjem četrtletju v primerjavi z istim obdobjem leto prej zmanjšal za štiri odstotke, izvoz pa za 2,3 odstotka. Zunanjetrgovinski presežek je v četrtletju k rasti BDP prispeval 1,5 odstotne točke.

Spomnimo, da je prejšnji teden urad že sporočil, da je Slovenija v zadnjem mesecu lanskega leta beležila strm upad industrijske proizvodnje. Ta se je glede na december 2022 skrčila za desetino.

Pospešek rasti

Umar v prihodnjih dveh letih pričakuje hitrejšo rast BDP, in sicer 2,8-odstotno v letošnjem letu in 2,5-odstotno v letu 2025.

Tudi Banka Slovenija po lanskem umirjanju pričakuje, da se bo rast letos ponovno zvišala nad dva odstotka. "K okrevanju bosta prispevala zlasti nadaljnja rast realnih dohodkov gospodinjstev in v drugem polletju tudi krepitev izvoznega povpraševanja. Pri tem poglavitni tveganji za napoved ostajata
geopolitična negotovost in morebitna vztrajajoča šibka aktivnost v glavnih trgovinskih partnericah. Po
drugi strani pogoje za morebitno višjo rast predstavljajo visoka rast privarčevanih sredstev, robusten
trg dela in zdrav neto finančni položaj gospodarstva," pojasnjujejo v centralni banki.