Obisk Benetk, Pariza in Amsterdama bolj zapleten kot nekoč

Turistične takse so eno od orodij, ki jih uvajajo ali širijo mesta, ki se najbolj spopadajo s prevelikim številom obiskovalcev. Pristojbine za prenočitve in prihode križark naj bi postale stalnica, to pa bo povečalo stroške mednarodnih potovanj.

Število turistov na globalni ravni se je med letoma 2000 in 2019 več kot podvojilo, po napovedih Svetovne turistične organizacije pa bi lahko letos zabeležili nove rekorde v številu mednarodnih prihodov po vsem svetu.

Prekomerni turizem povzroča številne težave. Od vidnih, kot je prenatrpanost na ulicah in v javnem prevozu, do dolgoročnih težav za domačine. V mestih, kot sta Amsterdam in Barcelona, je zaradi povečanega nakupovanja nepremičnin za oddajanje in počitniški najem prišlo do pomanjkanja stanovanj in dviga cen najemnin, kar je v nekaterih primerih izrinilo stalne prebivalce.

Osrednje evropske destinacije za leto 2024 uvajajo ali zvišujejo turistične takse, omejujejo število potnikov na ogledih zgodovinskih znamenitosti in pripravljajo velike spremembe.

Amsterdam se osredotoča na lokalno življenje

Amsterdam že dolgo slovi kot prestolnica zabave. Po ne ravno uspešni lanski mednarodni medijski kampanji, s katero so želeli to podobo omiliti, bodo mestne turistične oblasti letos poskusile nekaj novega. Strategija z naslovom “Osvežite svoj pogled” želi izboljšati kakovost življenja lokalnih prebivalcev in spodbuditi obiskovalce, da mesto doživijo s perspektive domačinov. V okviru projekta skušajo tudi zmanjšati privlačnost mesta za tiste, ki iščejo nočno zabavo, po kateri je Amsterdam že dolgo znan.

V začetku letošnjega leta so tako uvedli nove predpise, ki dajejo prednost stanovanjem za študente, učitelje in policiste pripravnike, omejujejo število zasebnih počitniških stanovanj in za 30 odstotkov zmanjšujejo zgornjo mejo za nastanitve z zajtrkom. Mesto tudi omejuje dovoljenja za turistično usmerjene trgovine s spominki v korist lokalnih podjetij, kot so knjigarne, saloni in telovadnice. Cilj te pobude, ki bo trajala do začetka leta 2025, je ohraniti čar mesta in obiskovalcem zagotoviti pristnejšo izkušnjo.

V Amsterdamu so tudi precej zvišali turistične takse, tako da so zdaj med najvišjimi v Evropi. Dnevna pristojbina, ki jo morajo plačati ladje za križarjenje za dnevne obiskovalce, je poskočila na 14 evrov na osebo, medtem ko se je taksa za nočitev, ki je vključena v ceno hotelske sobe, povečala na 12,5 odstotka cene sobe. To povišanje velja za vse nastanitve, od luksuznih hotelov do nizkocenovnih kampov.

Barcelona uvaja nove turistične takse

Katalonska prestolnica je od svoje preobrazbe za olimpijske igre leta 1992 doživela velik turistični razcvet. Kot eno prvih evropskih mest je razglasila, da se sooča s problemi zaradi prekomernega turizma. Mestno vodstvo je v zadnjih desetih letih poskusilo z različnimi strategijami, ki so bile ene bolj, druge manj uspešne.

Prejšnje mestne uprave so se odločile za omejitev števila hotelskih postelj v mestu, prepovedale so odpiranje novih hotelov v zgodovinskem središču, uvedle sistem dovoljenj za lastnike nepremičnin, ki nameravajo oddajati svoja stanovanja v kratkotrajni počitniški najem, in omejile število udeležencev vodenih ogledov po starem mestnem jedru.

V zadnjem času so se mestni uradniki odločili uvesti nove turistične pristojbine. Poleg turistične takse, ki že velja za vse obiskovalce, ki v mestu prenočujejo, je Barcelona zdaj uvedla tudi pristojbino na prihode potnikov z ladij za križarjenje, ki jo morajo plačati ladjarske družbe. Tako zbran denar bodo namenili lokalnim razvojnim projektom, od novih turističnih poti do javnih sanitarij na plažah.

Med ukrepi, usmerjenimi proti ladjam za križarjenje, je tudi zaprtje nekdanjega pomola za turistične križarke v središču mesta, zato se bodo morala velika plovila privezovati dlje iz mesta. Ob tem so tudi zmanjšali največje število ladij za križarjenje, ki lahko pristanejo v Barceloni, z osmih na sedem.

Benetke omejujejo število obiskovalcev

V Benetah se mestna uprava sooča z več težavami kot verjetno katero koli drugo evropsko mesto. Benetke se v bistvu potapljajo, saj je škoda zaradi poplav iz leta v leto večja. Medtem ko se je število turistov povečalo na neverjetnih 30 milijonov na leto, se je število prebivalcev v zadnjih 70 letih močno zmanjšalo, s 175.000 na le 53.000.

Tisti prebivalci, ki so še ostali v mestu, se že dolgo borijo proti turističnim križarkam. Nasprotniki tovrstnega turizma trdijo, da so velike ladje poškodovale stoletja staro infrastrukturo in da negativno vplivajo na občutljiv ekosistem v laguni. Večina velikih ladij za križarjenje zdaj ne sme več pristati v samih Benetkah, nekatere ladjarske družbe pa se odločajo za pristanek svojih ladij uro ali več stran od mesta.

Z letošnjim letom Benetke uvajajo dva pomembna ukrepa za zmanjšanje prekomernega turizma. Od 1. junija bo tako velikost turističnih skupin v zgodovinskem središču in na otokih, kot sta Murano in Burano, omejena na 25 oseb. To je približno polovica potnikov na standardnem turističnem avtobusu, zato bodo morali turistični ponudniki znova razmisliti o svojem pristopu. Cilj tega predpisa je zmanjšati promet pešcev in onesnaževanje s hrupom. Prepovedali so prenosne zvočnike pri turističnih vodenjih, spodbujajo uporabo tišjih slušalk z radijsko povezavo.

Poleg tega bodo Benetke uvedle tudi vstopnino za dnevne obiskovalce v času festivala Festa di San Marco, ki bo potekal konec aprila. V okviru tega poskusa, s katerim skušajo zmanjšati gnečo v mestu, se bodo morali enodnevni obiskovalci registrirati prek spleta in kupiti vstopnico prek kode QR za pet evrov. Določili so nekatere izjeme, vendar je glavni cilj spodbujanje trajnostnega turizma in zaščita krhke beneške infrastrukture pred škodljivimi učinki prekomernega turizma in okoljskimi izzivi.

Množični turizem zunaj velikih mest

Mediji obsežno poročajo o problemih, s katerimi se soočajo v turističnih prestolnicah, vendar prekomerni turizem ni težava, ki pesti le glavne turistične destinacije.

Slikoviti norveški Lofoti so še eno območje, kjer število turistov močno presega število lokalnih prebivalcev, kar povzroča glavobol razmeroma majhni lokalni upravi. Ker nimajo dovolj sredstev za graditev nujne turistične infrastrukture, kot so nova parkirišča, ali za ravnanje z dodatnimi odpadki, so lofotski uradniki dobili zeleno luč za poskusno uvedbo turistične takse.

Prebivalci slikovitih vasi vzdolž italijanske riviere morajo že dolgo prenašati turiste, ki se nenadoma ustavijo kjerkoli ali nepremišljeno parkirajo, da bi fotografirali. Župan Portofina, ki je med kraji, ki najbolj slovijo po svoji lepoti, je za poletno sezono uvedel območje brez zadrževanja. Ljudje, ki bodo v dnevnem času z avtom predolgo stali ob obali, so v nevarnosti, da jih doleti globa v višini 270 evrov.

Avtor članka je David Nikel.