Kakšno vlogo bo zemeljski plin igral v zelenem prehodu
Zemeljski plin bo v energetiki imel pri zelenem prehodu bistveno vlogo, je bilo mogoče slišati na letni regijski plinski konferenci na Brdu pri Kranju.
Govorci na letošnji plinski konferenci, ki sta jo organizirala plinski trgovec Geoplin in evropsko plinsko združenje Eurogas, so poleg velikega pomena zemeljskega plina za zeleni prehod poudarili, da bodo sodobna plinska infrastruktura, ustrezna regulacija in koordinacija med državami pomagale tudi razvoju vodika, biometana in sintetičnih plinov, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).
Glavni direktor Geoplina Matija Bitenc je uvodoma opozoril, da bo imel zemeljski plin bistveno vlogo pri energetskem prehodu. Po Bitenčevem prepričanju je tudi jamstvo, da bo prehod uspešen.
Globalno povpraševanje po plinu bo, tako Bitenc, le počasi in postopoma padalo. Naložbe na tem področju bodo zato ostale pomembna tema. V Sloveniji bo v vseh energetskih scenarijih povpraševanje do 2040 ostalo stabilno, do leta 2035 pa bo celo raslo.
Kako ozeleniti plin
Se bo pa vloga plina spremenila. Ne bo namreč več osnovni vir energije, ampak bo po Bitenčevih besedah predstavljal najboljše orodje za upravljanje z nihanji v proizvodnji energije iz obnovljivih virov ter spremljajočimi nihanji v omrežju. Obenem predstavlja tudi najboljšo alternativo ob opuščanju premoga.
Da je molekularni plin bistven v vsakem energetskem sistemu, je podčrtal tudi predsednik združenja Eurogas Didier Holleux. Pri tem je spomnil na pomen iskanja načinov, kako plin “ozeleniti”. Poleg bioplina in vodika je omenil sintetični plin iz odpadkov. Holleux verjame, da lahko Slovenija v prihodnosti pride do 100-odstotnega deleža obnovljivih oz. nizkoogljičnih plinov v omrežju.
Zgodovinski izzivi za sektor
Za ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra je bistvenega pomena robusten plinski sistem, ki je pripravljen za prehod v zeleno gospodarstvo. Plinski sektor je po njegovih besedah pred zgodovinskimi izzivi. Na eni strani je to zagotavljanje varnosti dobav v luči geopolitičnih trenj, po drugi strani pa ga čakajo velike naložbe v razogljičenje.
Tudi on je prepričan, da plin potrebujemo kot sredstvo za uspešen zeleni prehod. Vojna v Ukrajini in prekinitev večine dobav iz Rusije sta po njegovih besedah pokazala, kako pomembna je diverzifikacija dobav. Slovenija si, tako Kumer, prizadeva tako za stabilne dobavne poti kot za še boljše povezave s soseščino. Zaveda se namreč, da plin še vedno igra osrednjo vlogo v industriji, energetiki ter kot premostitveno gorivo.
Na dogodku je nastopil tudi evropski poslanec Franc Bogovič. Po njegovih besedah je energetska kriza kot posledica ruskega napada na Ukrajino prinesla velike dodatne stroške za evropsko industrijo. Industrija še vedno plačuje petkrat več za energijo kot tekmeci v ZDA in Aziji. Zato vlogo zemeljskega plina vidi kot pomembno za pošten in konkurenčen prehod v energetiki. Prepričan je, da je treba uporabiti tudi vse tehnološke rešitve za zajemanje in shranjevanje ogljika ter minimiziranje okoljskih učinkov.
Trg še vedno negotov
Monika Zsigri iz direktorata za energijo pri Evropski komisiji je povedala, da je plin sestavni del energetske mešanice, se pa išče alternativne oblike. Čeprav so si komisija in plinsko gospodarstvo pri vprašanjih zelenega prehoda kdaj vsaksebi, se po besedah Zsigri v Bruslju zavedajo pomena jasnega dolgoročnega okvira Ta podjetjem omogoča, da lahko načrtujejo potrebne naložbe.
Omenila je nedavno potrjeni dogovor o prihodnosti trga plina in vodika v EU. Veseli pa jo, da je EU zadnjo energetsko krizo ob zmanjšanju porabe in diverzifikaciji dobav plina izkoristila tudi za pospešitev zelenega prehoda v energetiki.
Čeprav so danes cene plina blizu predkriznih ravni, je trg po njenih besedah še vedno negotov in se hitro odzove na vsak nepredviden dogodek. Zato je treba ostati previden na strani porabe. Istočasno je treba iskati ravnovesje med varnostjo oskrbe, zeleno naravnanostjo in učinki na konkurenčnost evropskega gospodarstva.
Pomen infrastrukture
Eden vodilnih plinskih infrastrukturnih objektov v regiji je terminal za utekočinjen zemeljski plin (LNG) na Krku. Direktor družbe LNG Hrvatska, ki upravlja z njim, Ivan Fugaš je napovedal, da imajo zmogljivosti v celoti razprodane do 2037. Zato izvajajo nadgradnjo, ki naj bi bila zaključena do jeseni 2025. Ob spremljajočih vlaganjih v plinovodno omrežje bo terminal po njegovem prepričanju zadostil povpraševanju v regiji.
Sodelujoči so opozorili tudi na pomen ustrezne infrastrukture za skladiščenje plina, ki se je še posebej pokazala v zadnji krizi. Medtem ko je želja pristojnih, da se ohrani koordiniran in solidarnostni pristop pri upravljanju s plinom iz skladišč, pa v Sloveniji po besedah Metoda Podkrižnika iz uprave Petrola razmišljamo tudi o svojih skladiščnih zmogljivostih. Zamisli so že predstavili pristojnemu ministrstvu, ne želijo pa še govoriti o lokacijah, še piše STA.
