O čem govori francoski dopis, s katerim mahajo nasprotniki JEK2

Ko beseda nanese na rabo jedrske energije v Sloveniji, je eno najpogosteje izpostavljenih tveganj potresna (ne)varnost na lokaciji v Krškem.

Sredi leta 2021, ko je bil NEK v postopku pridobivanja dovoljenja za 20 novih let delovanja prvega bloka nuklearke, obenem pa je bil še svež spomin na močen potres z žariščem v hrvaški Petrinji, ki so ga čutili do 600 kilometrov stran, so okoljske organizacije iz šestih držav v Krškem organizirale protest. Kot so navedle v sporočilu za javnost, zaradi “nerešene problematike podaljševanja življenjske dobe 40-letne jedrske elektrarne, ki se nahaja sredi potresnega območja”.

Avstrijska organizacija Global 2000, ki je protest organizirala, je opozorila, da naj bi bila krška nuklearka edina v Evropi, ki obratuje na aktivnem potresnem območju. V sporočilu za javnost pa je povzela tudi mnenje francoskega inštituta za jedrska in radiološka tveganja (IRSN) iz leta 2013, da “lokacija v Krškem ni primerna za gradnjo drugega bloka elektrarne, saj je v bližini aktivne tektonske prelomnice Libna”.

Protestiralo je tudi slovensko okoljevarstveno društvo Focus. Tomislav Tkalec, takrat še član društva Focus, danes pa vodja sektorja za obnovljive vire energije na ministrstvu za podnebje, okolje in energijo, je po poročanju N1 dejal, da se “omenjena tveganja ignorira tudi v razpravi o gradnji novega jedrskega reaktorja na isti potresno nevarni lokaciji”.

Opozorilo poslanca Svobode

Tri leta pozneje smo Slovenci tik pred referendumom, na katerem se bomo odločali o podpori gradnji drugega bloka jedrske elektrarne (JEK2).

Poslanske skupine Svobode, SD, SDS in NSi so prejšnji teden vložile pobudo za sklic referenduma. A poslanec Svobode Miroslav Gregorič je potem zahteval umik svojega podpisa, ker meni, da državljani nimamo dovolj podatkov za odločanje. V izjavi za Večer je med drugim opozoril, da bo potrebna protipotresna gradnja, kar bo zvišalo ceno projekta, pri tem je ponovno omenjen francoski dopis.

Gregorič je kot nekdanji direktor Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost in član Mednarodne agencije za jedrsko energijo poznavalec področja jedrske varnosti.

Odsvetovali gradnjo nove elektrarne

O čem je torej govoril dopis iz Francije? Inštitut za jedrsko in sevalno varnost (IRSN), ugleden inštitut s področja jedrske varnosti, je konec januarja 2013 upravi Gen energije sporočil, da zaradi geoloških in seizmičnih danosti lokacije odsvetuje gradnjo novega bloka ob obstoječi jedrski elektrarni. Dopis je objavljen tukaj.

Takratni direktor inštituta Jacques Repussard je vodstvu Gena predlagal, da s pismom nemudoma seznani tudi Upravo za jedrsko varnost RS (URSJV) in upravo podjetja NEK, ki upravlja z nuklearko.

Pozneje je bil prvi mož Gen energije Martin Novšak celo razrešen, ker so mu nadzorniki očitali, da jih ni takoj obvestil o dopisu. A se je s pomočjo sodišča Novšak hitro vrnil na položaj. Špekuliralo se je, ali je bil očitek glede dopisa samo krinka za odstavitev odhajajoči vladi Janeza Janše nevšečnega Novšaka.

Preuranjeno ločeno mnenje?

Na vprašanje, zakaj so Francozi sploh preučevali potresno varnost Krškega, so nam v Gen energiji pojasnili, da je IRSN v tistem času sodeloval pri projektu posodobitve verjetnostne analize potresne nevarnosti (PSHA) na širši lokaciji NEK. Člani konzorcija so bili še največji francoski inštitut za seizmiko in geologijo (BRGM), Geološki zavod Slovenije in Zavod za gradbeništvo Slovenije, naročnik pa je bila Gen energija.

Kot izhaja iz dopisa, si člani konzorcija niso bili enotni glede razlage pridobljenih podatkov, predvsem glede tega, ali je treba prelomnico Libna, ki leži poldrugi kilometer stran od elektrarne, šteti za aktivno ali ne. Inštitut IRSN je menil, da je treba prelomnico upoštevati kot aktivno, ostali člani konzorcija pa so zatrjevali, da je premalo dokazov za tako trditev, in predlagali dodatne raziskave.

IRSN je nato v dopisu izrazil ločeno mnenje, ki pa se je, kot pravijo v Gen energiji, “po nadaljnjih raziskavah izkazalo za preuranjeno”.

Konzorcij je namreč izvedel verjetnostno analizo potresne nevarnosti za pomike tal, ki naj bi pomirila strahove. “Upoštevanih je bilo 11 prelomov, ki imajo lahko vpliv na pomike na širši lokaciji NEK, vključno s prelomom Libna. Rezultati so pokazali, da verjetnosti za večje pomike tal ni, medtem ko je verjetnost za zelo majhne pomike tal zanemarljivo majhna,” razlagajo v Gen energiji. Pravijo še, da je analiza pokazala, da konstrukcije in sistemi NEK prenesejo bistveno večje pomike tal kot sledijo iz verjetnostne analize za pomike s povratno dobo 10 milijonov let.

Kakovost izvedenih analiz in rezultatov je po navedbah Gen energije potrdil neodvisni strokovni pregled domačih in tujih institucij, pa tudi Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost.

Vprašanja smo poslali tudi inštitutu IRSN, a niso želeli odgovoriti na vprašanje, ali je bilo stališče iz leta 2013 ‘preuranjeno’, kot trdijo v Gen energiji. Kot so nam sporočili, po izdelavi študije iz leta 2013 niso več presojali potresne varnosti v Krškem.

Nova analiza: lokacija je primerna za JEK2

Trenutno pa v Krškem končujejo z novo verjetnostno analizo potresne varnosti (PSHA) za predvideno lokacijo JEK2, ki naj bi bila ob obstoječem bloku nuklearke (na eni od trenutno osmih možnih mikrolokacij). Konec leta 2021 je Gen energija javno naročilo v vrednosti milijon evrov oddala konzorciju, ki ga sestavljajo ljubljanska fakulteta za gradbeništvo in geodezijo ter podjetji Rizzo International iz Pittsburgha in Norman A. Abrahamson iz Piedmonta (obe iz ZDA).

Kot pravijo v Gen energiji, so rezultati “v okvirih preteklih analiz za lokacijo NEK iz leta 1992 in iz leta 2003” ter potrjujejo primernost lokacije za JEK2. Gen bo rezultate raziskave objavil, ko bo zaključen neodvisni pregled s strani ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo, ki že poteka in bo stal dodatnih 275 tisoč evrov.

“Potresna varnost bo ena od ključnih zahtev”

Ustrezno protipotresno projektiranje JEK2 bo nadzirala tudi uprava za jedrsko varnost (URSJV). Direktor inšpekcije za sevalno in jedrsko varnost na upravi za jedrsko varnost Matjaž Podjavoršek pritrjuje, da je potresna varnost ena od ključnih zahtev za novo jedrsko elektrarno in napoveduje, da bo uprava “temu ustrezno tudi delovala” v postopkih umeščanja JEK2.

Kot pravi sogovornik, bo v postopku umeščanja v prostor med drugim izdelana tudi ocena primernosti lokacije, ki mora pokazati, da je potresna varnost novega jedrskega objekta sprejemljiva glede na značilnosti lokacije.

Kako bo tekel postopek odločanja o potresni varnosti lokacije? Analiza potresne ogroženosti, ki je v izdelavi, bo določila projektne pogoje potresne gradnje objektov in opreme v JEK2. Takrat bo torej verjetno možna ocena, za koliko bo gradnja dražja zaradi ukrepov protipotresne varnosti, na kar opozarja poslanec Gregorič. Uprava za jedrsko varnost bo nato v svojem mnenju k državnem prostorskem načrtu podala projektne pogoje, določene na podlagi analize.

Gen energija bo naredila oceno primernosti lokacije, ki jo bo nato najprej pregledala strokovna organizacija, pooblaščena s strani uprave za jedrsko varnost, dokončno mnenje o oceni pa bo podala uprava za jedrsko varnost. To mnenje se nato upošteva v postopku presoje vloge za izdajo gradbenega dovoljenja za JEK2.