Švicarska centralna banka prehitela vrstnice s prvim nižanjem obrestnih mer
Švicarska narodna banka (SNB) je presenetila analitike z nižanjem obrestne mere za 25 bazičnih točk, s čimer je kot prva med večjimi centralnimi bankami začela sproščati strogo monetarno politiko.
Potem ko je v sredo ameriška centralna banka Federal Reserve pričakovano pustila svojo obrestno mero nespremenjeno, je dan kasneje za presenečenje poskrbela Švicarska narodna banka (SNB). Ta je namreč znižala svojo ključno obrestno mero za 25 bazičnih točk na 1,5 odstotka.
Gre za prvo sproščanje monetarne politike pri večjih centralnih bankah, kar je presenetilo analitike. Večina analitikov v Reutersovi anketi je pričakovala, da bo SNB z nižanji počakala še vsaj tri mesece, do junija. Za banko je to prvi rez v obrestnih merah v zadnjih devetih letih, piše Reuters.
“Omilitev denarne politike je bila mogoča, ker je bil boj proti inflaciji v zadnjih dveh letih in pol učinkovit,” je novinarjem povedal guverner banke Thomas Jordan, ki je septembra lani napovedal odstop. “V skladu z našo novo napovedjo bo inflacija verjetno tudi v naslednjih nekaj letih ostala v tem območju.”
Februarja je inflacija v Švici padla na 1,2 odstotka. S tem je bila že deveti mesec zapored v ciljnem razponu centralne banke, ki je med 0 in 2 odstotkoma. SNB pričakuje, da se do leta 2026 inflacija ne bo dvignila nad 1,5 odstotka.
SNB je pri odločitvi upoštevala zmanjšan inflacijski pritisk in realno apreciacijo švicarskega franka v zadnjem letu. Nižanje obrestne mere bo po njeni oceni podprlo gospodarsko aktivnost. Frank je po odločitvi upadel za en odstotek v primerjavi z evrom. S tem je dosegel najnižjo raven od julija 2023. V primerjavi z dolarjem je padel za 1,2 odstotka na najnižjo raven v štirih mesecih.
Kmalu še ostali?
Poteza SNB je verjetno znanilec monetarnega sproščanja Feda in Evropske centralne banke (ECB) pozneje v letošnjem letu.
Z vnaprejšnjim ukrepanjem se Jordan in SNB izogneta možnosti, da bi čakali na premike globalnih partnerjev. Četrtletni koledar SNB vsebuje polovico manj monetarnih odločitev kot Fed in ECB. Naslednja odločitev v juniju bo prišla po odločitvah Feda in ECB, poroča Bloomberg.
Danes monetarne odločitve sprejemata tudi britanska centralna banka (Bank of England) in norveška centralna banka (Norges Bank). Norveška banka je obrestne mere pustila nespremenjene pri 4,5 odstotka, letos pa načrtujejo le eno nižanje. BoE je prav tako pustila obrestne mere na trenutni ravni 5,25 odstotka, kar je najvišja raven zadnjih 16 let.
Turčija v presenetljiv dvig
Turška centralna banka je v četrtek nepričakovano dvignila svojo ključno obrestno mero za kar 500 bazičnih točk, s 45 na 50 odstotkov.
Zvišanje je bilo še posebej nepričakovano glede na to, da so občinske volitve oddaljene le 10 dni in da želi predsednik Recep Tayyip Erdogan – ki je v preteklosti zagovarjal prednosti nizkih obrestnih mer – od opozicije ponovno pridobiti nadzor nad Istanbulom in Ankaro.
Hitra depreciacija lire in poslabšanje obetov glede inflacije sta prisilila centralno banko k ukrepanju le dva meseca po tem, ko so odločevalci razglasili, da je njihov cikel zaostrovanja končan. Pred zvišanjem je bila turška lira ta mesec najslabša med valutami trgov v razvoju.
Inflacija v Turčiji se približuje 70 odstotkom. Februarja je znašala 67 odstotkov.
