Zlato na zgodovinskem vrhu: svoje prispevali ameriški centralni bančniki
Po 12-odstotni rasti v zadnjem mesecu je cena zlata dosegla rekordnih 2.200 dolarjev za unčo, potem ko je ameriška centralna banka potrdila načrte monetarnega sproščanja.
Cena zlata je v sredo dosegla 2.200 dolarjev za unčo. Rast na zgodovinsko najvišjo raven je pognala ameriška centralna banka Federal Reserve. Ta je potrdila, da bo ključno obrestno mero do konca leta znižala trikrat, in sicer na raven med 4,50 in 4,75 odstotka.
Fedov odbor za odprti trg je v sredo petič zapored pustil osrednjo obrestno mero nespremenjeno. Ta vztraja na 23-letnem vrhu med 5,25 in 5,50 odstotka, piše Slovenska tiskovna agencija (STA). Inflacija je v februarju ostala povišana pri 3,2 odstotka na letni ravni, a to odločevalcev ni odvrnilo od zastavljenega načrta monetarnega sproščanja.
Predsednik Feda Jerome Powell je poudaril, da bi uradniki radi videli več dokazov zniževanja cen. Vendar je dejal, da “je po mnenju večine ljudi še vedno verjetno, da bomo dosegli to zaupanje in da se bodo znižale obrestne mere.”
Žlahtna kovina se je v zgodnjem trgovanju podražila za 1,6 odstotka na 2.220,89 dolarja za unčo, nato pa izgubila del te rasti. Od sredine februarja je zrasla za okrog 11 odstotkov. Podporo ji nudijo večja geopolitična tveganja in nakupi centralnih bank, na čelu s Kitajsko. Hiter vzpon je vseeno presenetil številne opazovalce trga, saj ni bilo jasnega katalizatorja, poroča Bloomberg.
