Slovenci se odpovedujemo dizlu, a pri elektriki še vedno zaostajamo za Evropo

Slovenski avtomobilski trg je leta 2022 zabeležil najslabše številke v zadnjih 23 letih. Skupaj je bilo prodanih 46.339 novih osebnih avtomobilov, kar je pomenilo 14-odstotni padec v primerjavi z letom prej.

Čeprav je bila prodaja majhna, se kaže vse bolj očiten trend – zmanjševanje deleža dizlov. Slovenci smo sicer pregovorno privrženci dizelskih avtomobilov in smo na evropski ravni še vedno blizu vrha, vendar v zadnjih letih njihov tržni delež znatno upada.

Predlani so dizelski avtomobili pri nas pomenili 19 odstotkov trga, lani pa 16,7 odstotka, kažejo podatki Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov (ACEA).

V primerjavi z nami imajo večji delež dizelskih motorjev Čehi, Avstrijci, Hrvati, Italijani in Nemci. Ob tem je pomembno dodati, da imata Nemčija in Avstrija na drugi strani skoraj enak delež tudi električnih vozil, druge naštete države pa precej manjšega.

Na drugi strani ima Norveška le 2,4-odstotni delež dizlov, sledi ji Velika Britanija s 3,8 odstotka.

Trend rasti električnih avtomobilov je jasno viden tudi v evropski statistiki. Če je še predlani v prvih desetih mesecih tržni delež dizelskih avtomobilov znašal 15,9 odstotka, je v istem obdobju lani delež padel na 12 odstotkov.

Pri ACEA so opozorili, da se je prvič zgodil preobrat – tržni delež električnih avtomobilov je bil večji kot dizelskih s 14 odstotkov proti 12 odstotkov.

Skoraj podvojene številke v primerjavi z letom 2021

In kako Sloveniji kaže pri elektriki, ki ima na področju zelenega prehoda v avtomobilski industriji osrednjo vlogo?

Do konca lanskega novembra je bilo pri nas skupno registriranih 46.118 novih osebnih vozil, od tega je bilo električnih 3.989, kar je nekaj manj kot devet odstotkov, pojasnjuje odgovorni urednik AMZS Motorevije Blaž Poženel.

Številke so pričakovano višje kot leta 2022, ko je bilo v celotnem letu prodanih 2.293 električnih avtomobilov in je takrat pomenilo 4,94-odstotni delež med vsemi prodanimi osebnimi avtomobili.

Po Poženelovi oceni sta pri nas največji oviri za večji preboj električnih avtomobilov še vedno pomanjkljiva polnilna infrastruktura (premalo hitrih polnilnic, nemogoče polnjenje v večstanovanjskih stavbah) in previsoka cena električnih avtov.

“V zadnjem času pa uporabnike skrbi tudi cena električne energije, še zlasti zaradi napovedi novega načina obračunavanja, ki bo polnjenje električnih avtomobilov doma najverjetneje še podražilo,” dodaja Poženel.

Daleč pred vsemi tesla

Med znamkami električnih avtomobilov na slovenskih cestah kraljuje tesla milijarderja Elona Muska. Do lanskega novembra je bilo registriranih 1.279 njihovih vozil, kar je skoraj tretjina električnih avtov pri nas. Njihova rast v primerjavi z istim obdobjem leta 2020 je več kot 270-odstotna. Med Teslinimi modeli je najpopularnejši Y z 880 registracijami.

Tesli med električnimi vozili na slovenskih cestah sledita volkswagen, ki ima za polovico manjši tržni delež med novimi električnimi vozili, in škoda.

Cenejši modeli bi lahko dali pospešek prodaji

Slovenski avtomobilski trg na področju električnih avtomobilov kar precej zaostaja za evropskim povprečjem, ki je trenutno pri 14 odstotkih. Slovenci sicer še vedno najraje posežemo po bencinskih avtomobilih.

Poženel ocenjuje, da bi lahko za manjši prodajni pospešek poskrbela ponudba cenejših električnih avtomobilov, saj na trg prihajajo s ceno približno 25.000 evrov. Takšen je na primer novi citroen e-C3, je izpostavil enega od modelov.

Vlada je konec lanskega junija v uradnem listu objavila dva nova poziva za spodbude prebivalcem in podjetjem za nakup električnih vozil. Fizična oseba lahko po nakupu električnega avta, vrednega do 35 tisoč evrov, dobi 6.500 evrov subvencije, za avte, dražje od 35 tisoč evrov, pa ta znaša 4.500 evrov.

Najcenejše električno vozilo pri nas je dacia spring, ki po uradnem ceniku stane 22.900 evrov. S subvencijo je torej na voljo za 16.400 evrov.

Električni renault twingo stane od 25.990 evrov, avtomobil MG4 kitajskega proizvajalca SAIC Motor od 32.900 evrov, fiat 500 33.090 evrov, mini cooper SE 33.450 evrov, nissan leaf 34.210 evrov, peugeot e-208 pa 34.990 evrov.

Tudi Citroën je po uveljavitvi novih subvencij ceno modelov ëC4 in ë-C4 X spustil pod 35 tisoč evrov. Najcenejša različica stane 33.090 evrov.

Bo Kitajska prevzela primat?

Spremembe v tržnih deležih bi lahko povzročila tudi večja prisotnost kitajskih avtomobilističnih znamk, ki vse bolj odločno gredo proti Evropi. Najbolj agresiven je BYD, ki je v zadnjem lanskem četrtletju že odnesel Teslo z vrha največjih izdelovalcev električnih avtov. BYD naj bi prvo evropsko tovarno zgradil povsem blizu Slovenije, v okolici madžarskega mesta Szeged.

Kitajske znamke v primerjavi z evropskimi proizvajalci avtomobilov ponujajo nižje cene in so tako bolj privlačne za kupce. Pred kratkim je vstop na trg električnih vozil napovedal tudi kitajski tehnološki velikan Xiaomi.

Bloomberg sicer poroča, da bi Evropa lahko kmalu šla po poti ZDA in uvedla višje carine na uvoz kitajskih avtomobilov. S tem naj bi v prvi vrsti ščitila tisoče delovnih mest v proizvodnji.