Milijarder z Wall Streeta, ki ni prebral niti ene knjige o investiranju

Thomas Peterffy se je rodil 1944 in odraščal na Madžarskem, ki je bila takrat pod nadzorom Sovjetske zveze. Ker je bil po naravi podjetnik, je v srednji šoli dodatno služil tako, da je sošolcem prodajal žvečilni gumi Juicy Fruit s 500-odstotnim pribitkom.

Leta 1965 je zapustil domovino in šel iskat srečo v Ameriko. Vpisal se je na Univerzo v New Yorku, vendar je študij opustil in začel delati kot arhitekturni risar. Nato se je pridružil inženirskemu podjetju, kjer je izpopolnil svoj talent za računalniško programiranje.

Razvije lastne algoritme za trgovanje…

Sledila je zaposlitev na Wall Streetu, kjer je začel izdelovati trgovalne modele. Do leta 1977 je trgoval z delniškimi opcijami za svoj račun. Algoritmi, ki jih je razvil ponoči, so mu pomagali določiti najboljšo ceno za nakup opcij in kmalu so se začeli vrstiti dobički. Do leta 1979 je imel štiri svoje posrednike, ki so vsi delali na podlagi njegovih modelov. V 80. letih prejšnjega stoletja je pridobil še večjo prednost, saj je nove tehnologije začel uporabljati prej kot njegovi kolegi.

Peterffy je leta 1993 ustanovil družbo Interactive Brokers, da bi javnosti ponudil možnost elektronskega trgovanja prek svojega podjetja. Leta 2007 je v javni ponudbi prodal 10 odstotkov delnic Interactiva in v žep pospravil približno milijardo dolarjev.

… in postane eden najbogatejših Američanov

V zadnjih 15 letih je Peterffy podvojil rast svojega posredniškega podjetja, ki danes upravlja več kot 2,4 milijona računov strank, vključno s hedge skladi in boznoposredniškimi hišami. V lasti ima približno 75 odstotkov družbe Interactive Brokers, katere tržna kapitalizacija presega 33 milijard dolarjev (okoli 30 milijard evrov), s čimer Peterffy sodi med 25 najbogatejših Američanov, njegovo premoženje ocenjujejo na 26,2 milijarde dolarjev (okoli 23 milijard evrov).

Ima tudi za približno tri milijarde dolarjev naložb in gotovine ter več kot 560.000 hektarjev zemljišč, predvsem na Floridi, kamor se je preselil leta 2014. Je velik podpornik republikanskih politikov in zagovornik svobodnega trga. Sledi pogovor z njim.

Kako ste začeli z investiranjem?

Ko sem prišel v Združene države Amerike, sem se zaposlil kot risar, se naučil računalniškega programiranja, nato pa sem se zaposlil na Wall Streetu, v podjetju za trgovanje z blagom. Rekli so mi, da se moram, preden se bom ukvarjal z računalniškim programiranjem, naučiti trgovati z blagom. Peljali so me na blagovno borzo in mi pokazali, kako to poteka, nato pa sem se začel osredotočati na opcije. A nihče ni vedel, kako jih vrednotiti. Osredotočil sem se na oblikovanje formule za določitev vrednosti opcije. Ko sem jo imel, sem mislil, da sem edini, ki jo ima. Obstajal je že računski model Black-Scholes, vendar tega nisem vedel.

Leta 1983 smo izdelali ročni računalnik, ki je bil prvi te vrste in so ga moji posredniki nosili s seboj na borzah. Hoteli smo, da bi bile pozicije znane vsem trgovcem.

Thomas Peterffy

Pridobil sem sedež na ameriški borzi vrednostnih papirjev (American Stock Exchange) in začel trgovati z opcijami. Šlo mi je precej dobro, včasih sem trgoval tudi z zelo majhnim dobičkom. Začel sem zaposlovati ljudi in graditi podjetje, v okviru katerega smo bili trgovalci na vseh opcijskih borzah v Združenih državah. Ko so se odprle digitalne borze, pa smo postali člani tudi v Evropi.

Vzpostavili smo velik računalniški sistem, ki je vodil naše trgovanje. Vsak dan smo trgovali z več sto tisoč opcijami za majhne dobičke. V nekem trenutku smo se odločili, da poleg dejavnosti trgovanja ustanovimo še borznoposredniško podjetje, saj smo imeli ogromno mednarodno mrežo. Odprli smo Interactive Brokers in leta 2007 vstopili na borzo. Takrat smo imeli štiri milijarde dolarjev, ki smo jih v bistvu zaslužili s trgovanjem z opcijami. Pozneje je dejavnost trgovanja zamrla in bili smo prisiljeni izstopiti iz tega posla. Ukvarjali smo se samo še s posredništvom in to je Interactive Brokers danes.

Kakšna je bila vaša strategija pri trgovanju z opcijami?

Vse je temeljilo na moji formuli, ki sem jo zasnoval leta 1969 in je bila namenjena vrednotenju opcij. Ni se zelo razlikovala od modela Black-Scholes. V ta namen sem ustvaril računalniški program, nato pa sem zaposlil ljudi, katerih naloga je bila posrednikom na borzi, kjer so trgovali s klici in signali z rokami, posredovati poštene vrednosti.

Imeli smo več različic. Leta 1983 smo izdelali ročni računalnik, ki je bil prvi te vrste in so ga moji posredniki nosili s seboj na borzah. Hoteli smo, da bi bile pozicije znane vsem trgovalcem, kar je pomenilo, da bi morali računalniki komunicirati med sabo, a smo to znali narediti šele kakšnih 15 let pozneje. Zato smo v nadstropja, po katerih smo hodili v Svetovnem trgovinskem centru, namestili katodne ekrane, v bistvu računalniške zaslone, da je bil celoten sistem ves čas seznanjen z vrednostmi in je zato lahko prilagodil ponudbo in povpraševanje.

Tako je to delovalo in delovalo je zelo dobro. Po letu 2000 smo nekaj let imeli med 15 in 20 odstotkov svetovnega obsega trgovanja z opcijami, nato pa je začela zelo dobro rasti borznoposredniška dejavnost, trgovanje pa je trpelo. Zato smo na koncu dejavnost trgovanja opustili in postali zgolj borzni posredniki, kar smo še danes.

Vložili ste tudi nekaj svojega denarja. Katera je bila vaša prva velika naložba?

Moja prva velika naložba je bila konec 90. let, v podjetje Knight Trading Group. Bili so posredniki, tako kot mi. Predstavili so me in popeljali naokrog. Imeli so na stotine ljudi, ki so sedeli za terminali in trgovali na osnovi analiz, ki so jih kupovali od drugih podjetij. Ne spomnim se njihove tržne vrednosti, vendar so bili zelo veliki.

Spomnim se, da so z njihovimi delnicami trgovali po približno 150 dolarjev. Tam sem preživel pol dneva in bil prepričan, da gre za res slabo zasnovan posel, zato sem veliko delnic prodal v pričakovanju, da jih bom kupil nazaj po nižji ceni. In v naslednjih treh mesecih se je vrednost delnice s 150 dolarjev znižala na 20 dolarjev ali nekaj podobnega. Zaslužil sem veliko denarja. Približno 30 milijonov dolarjev.

Ste tako ravnali tudi pri drugih podjetjih?

Ja, vedno sem zlahka prepoznal takšne delnice. Cene so zelo visoke in potem se vprašate: “Zakaj se cena giblje tako?” Potem pa pogledate pod pokrov in vidite, da tam ni nič kaj posebnega. Razen, če res veliko analizirate, je delnice za kratko pozicijo najti lažje kot za dolgo, saj je pri delnicah, ki jih želite držati dlje, potrebno veliko dela. Po drugi strani pa vas lahko pri kratkih pozicijah včasih stisnejo, kot smo videli pri maniji z delnicami memov. Na srečo v to nisem bil vpleten [smeh].

So bile kakšne druge tovrstne delnice, kjer so vas stisnili?

Konec 70. let sem bil zelo razočaran, ko sem stavil na podjetje DuPont. Bil sem majhna riba, vlagal sem samo svoje prihranke. To je bil ves moj kapital. Bil sem na borzi, ko je nekdo prišel v množico in poskušal prodati 300 nakupnih opcij za DuPont. Do izteka je bilo le še nekaj dni, nihče pa se zanje ni potegoval. Vse sem kupil po 18 dolarjev. To je bil največji posel, ki sem ga do takrat opravil.

Ko je ta človek odšel iz množice, je vstopila druga oseba in prosila za nakup 500 opcij. Nenaden, zelo kratkoročen dobiček v petih minutah me je tako prevzel, da sem mu prodal 500 nakupnih opcij po ceni 31 dolarjev. Zaslužil sem ogromno denarja, težava pa je bila v tem, da sem mu jih prodal 200 več, kot sem jih imel.

Menim, da ni pomembnih skrivnosti, kako vlagati, in da se ne moreš veliko naučiti od drugih. Vse je logično.

Thomas Peterffy

Takoj, ko je ta človek odšel, so ustavili trgovanje z delnicami in v javnost je prišla novica, da ima DuPont fantastične dobičke in da cepijo delnice v razmerju tri za eno. Teh 200 opcij, ki sem jih prodal po 31 dolarjev, sem moral zdaj kupiti za 450 dolarjev. To je pomenilo približno 90.000 dolarjev, kar je bila polovica mojega kapitala, ki sem ga pridobil v desetih letih trgovanja. To je bil hud udarec in moj najslabši posel življenju.

Kaj ste se naučili iz te izkušnje?

Da nikoli ne smem prodajati poceni opcij in da moram biti zelo previden, saj lahko drugi v takšnih primerih trgujejo na podlagi notranjih informacij.

Kako gledate na trenutni trg in kaj danes vodi vašo naložbeno strategijo?

Večina mojega denarja je še vedno naložena v Interactive Brokers. Nekaj sto milijonov dolarjev imam zunaj svojega podjetja in nekaj jih hranim v delnicah. Vendar me s starostjo bolj kot dobiček skrbi ohranjanje kapitala. Kam lahko vlagam, da ohranim vrednost, tudi če se vse skupaj spremeni v kaos? Na to se osredotočam.

Odraščal sem v socialistični državi, kjer zasebna lastnina ni bila dovoljena. Vse je bilo v skupni lasti države, v imenu ljudstva. Ko vidim vso bedo, ki spremlja kolektivistične sisteme, je zagotovitev ohranjanja kapitala in svobodnega tržnega gospodarstva vedno najpomembnejše.

Zato gledam v prihodnost čez 20 let in pravim: “Kakšne so možnosti, da bodo ZDA in druge jurisdikcije spoštovale in zagovarjale zasebno lastnino? Ali obstajajo še drugi kraji na svetu, kjer bi bilo smiselno imeti naložbe?” Te verjetnosti se spreminjajo, saj se na različnih geografskih območjih odvijajo različni politični dogodki.

So kakšne države ali regije, kjer ste z vidika zasebnega podjetništva optimistični?

Pozoren sem na to, kje bi lahko socializem prevladal, in mislim, da je Amerika eden od takšnih krajev. Zato si govorim: “Ne želim imeti vseh naložb v ZDA. Imeti bi jih moral kje drugje, kjer je nekaj upanja, da bo zasebno podjetništvo preživelo.” Ogledujem si Novo Zelandijo, Avstralijo, Kanado, Veliko Britanijo, Južno Ameriko in države, kot so Savdska Arabija in Združeni arabski emirati. Ne trdim, da je tam zdaj boljše kot pri nas, vendar se stvari lahko spremenijo. ZDA bi lahko postale bolj kolektivistična družba. Kje drugje so torej možnosti, da kapitalizem preživi?

Če bi bil zdaj mladenič, bi se najbrž usmeril na pridobivanje, proizvodnjo in distribucijo energije.

Thomas Peterffy

V bistvu menim, da ni pomembnih skrivnosti, kako vlagati in da se ne moreš veliko naučiti od drugih. Vse je logično. Bolj kot poznate dejstva in več kot jih poznate, bolje vam gre kot vlagatelju. Kar sem se naučil v mnogih letih, ki sem jih preživel v teh poslih, je, da z ničimer ne morete nadomestiti opravljanja lastnega dela.

Imate kak nasvet za bodoče vlagatelje?

Če bi bil mladenič, ki začenja z naložbami, bi si rekel, da moram preučiti določeno področje in se specializirati v njem ter podjetjih, ki tam delujejo. V kaj bi se torej podal? Mislim, da bi se usmeril na pridobivanje, proizvodnjo in distribucijo energije ter v različne tehnologije, ki se uporabljajo in se bodo uporabljale.

Glede na razmisleke o zeleni in konvencionalni energiji ter o tem, kako zmanjšati emisije ogljikovega dioksida, bi svojo pot začel na področju energetike. Mislim, da bi bilo to zelo privlačno področje, na katerem bi se želel specializirati kot vlagatelj.

So kakšne knjige, ki bi jih posebej priporočili vlagateljem?

Veste, nikoli nisem prebral nobene knjige o investiranju. Kot sem rekel, mislim, da je vse logično. Treba se je potruditi in preučiti preprosta dejstva. V tem je vsa stvar. Glede tistih, ki pišejo knjige o vlaganjih, se morate nekaj vprašati: Zakaj bi to počeli? Če bi res nekaj vedeli, bi to obdržali zase.