V Evropi in ZDA vse več podjetij v stečaj: kako je s tem v Sloveniji
Ob izteku državnih pomoči, ki se vlečejo še iz časa pandemije, z zadolženimi podjetji zdaj pometajo še visoke obrestne mere.
Razvita gospodarstva se letos soočajo z velikim porastom stečajev, ki ga ponekod merijo kar v dvomestnih številkah.
V Nemčiji je denimo število stečajev od januarja do septembra zraslo za 25 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani, ugotavlja nemški statistični urad Destatis.
Podobno je stanje tudi drugod po EU.
V državah sedemindvajseterice je bilo po podatkih Eurostata v prvih devetih mesecih 13 odstotkov več insolvenčnih postopkov kot v lanskem devetmesečju. S tem je bila dosežena tudi najvišja raven stečajnih postopkov v zadnjih osmih letih.
Število stečajev je sicer v tretjem letošnjem četrtletju nekoliko upadlo, še vedno pa je teh več kot v četrtletjih pred pandemijo.
Nič drugače ni onkraj Atlantika. V ZDA je od lanskega do letošnjega septembra stečajni postopek uvedla skoraj tretjina več podjetij kot v prejšnjem enakem obdobju.
Kot je razvidno iz zgornjega grafa, je val stečajev staro celino zajel sredi lanskega leta. Pri tem izstopa Slovenija, ki je obdobje naraščajočega števila stečajev po podatkih Ajpesa prestala že med leti 2013 in 2018. Naša država se je nad evropskim povprečjem sicer gibala vse do tretjega četrtletja 2022, nato padla pod povprečje. Za tem je sledil krajši odboj, zadnje mesece pa se znova kaže trend upada stečajev, čeprav v večjih evropskih gospodarstvih število teh narašča.
Z evropskim stečajnim indeksom sovpada časovnica višanja obrestnih mer v območju evra – Svet ECB je od julija lani do letošnjega oktobra desetkrat zapored dvignil osrednje obrestne mere v evroobmočju.
Ravno serijsko draženje denarja je po pisanju poslovnega medija Financial Times osrednji razlog za vse pogostejše stečaje v Evropi in ZDA. Visoki stroški posojil so tla pod nogami spodnesli podjetjem, ki so morala refinancirati svoje dolgove. Propadala so tudi "zombi" podjetja, ki so jih v zadnjih nekaj letih pri življenju ohranjale pretežno državne pomoči iz časa pandemije.
Kakšno je danes stanje v Sloveniji
V Sloveniji je, kot že omenjeno, sedanje stanje drugačno kot v večini evropskih držav. Stečajni postopek zaradi insolventnosti je po podatkih Poslovnega registra Slovenije letos začelo 795 podjetij, a njihovo število je od januarja do novembra upadlo. Negativen trend se vidi tudi v medletni primerjavi – v prvih enajstih mesecih leta 2023 je bilo v primerjavi z istim obdobjem lani 6,69 odstotka manj stečajev. V primerjavi z letom 2021 je bilo teh za 13,68 odstotka manj; v primerjavi z letom 2018, ko je bilo stečajev v Sloveniji največ v zadnjem desetletju, pa je padec kar 39,1-odsoten.
Letos je bil še najbolj odmeven stečaj Studia Moderna.
"Naša podjetja so likvidna," razmere opiše vodja analitske službe Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Bojan Ivanc. "Manjša podjetja sploh nikoli niso zadolžena, precej razdolžena pa so zdaj še večja podjetja. Imamo tudi malo sistemskih bolnikov, ki bi povzročali težave. Kajti treba je upoštevati, da je pri insolvenčnih postopkih pogosto v ozadju večji igralec, ki ima težave, ali pa nekdo nečesa ne plača. Zdaj je likvidnost v Sloveniji dobra."
Kako nizka je zadolženost slovenskih podjetij v primerjavi z evropskimi državami, je razvidno iz grafa spodaj.
Poslabšanja ni na vidiku
O zadolženosti nefinančnih družb v zadnjem poročilu o finančni stabilnosti piše tudi Banka Slovenije. "Odpornost nefinančnih družb se je v zadnjem desetletju močno povečala, saj so se od zadnje finančne krize nefinančne družbe močno razdolžile."
Dolžniške obveznosti podjetij so v razmerju do BDP konec prvega četrtletja znašale 84,8 odstotka. To je za odstotno točko manj kot konec leta 2022 in za 1,5 odstotne točke manj kot konec leta 2019.
Glede na povprečno mesečno število sproženih stečajnih postopkov v prvem polletju 2023 izstopajo samo podjetja iz gostinstva, ki beležijo 16,4-odstoten porast števila stečajnih postopkov v primerjavi z letom prej, ugotavljajo centralni bančniki.
"To je tudi edina dejavnost, ki je po številu stečajnih postopkov že presegla leto 2019," še piše Banka Slovenije. Porast števila stečajnih postopkov je sicer prisotna še v gradbeništvu. V obeh dejavnostih se od leta 2022 povečuje tudi število blokiranih transakcijskih računov družb, medtem ko je to število v vseh dejavnostih še vedno močno pod povprečjem leta 2019.
In kaj pričakovati v prihodnjem letu? Bojan Ivanc dramatičnega poslabšanja ne pričakuje. Po njegovih besedah lahko do nekaterih izzivov sčasoma pride le zaradi visokih obrestnih mer, a dodana vrednost in zaposlenost naj ne bi bili ogroženi.
