Kaj se dogaja s ceno bitcoina

Po več kot 20-odstotni rasti v začetku leta se je cena bitcoina, največje kriptovalute po tržni kapitalizaciji, umirila in pretekli teden zaznala 1,8-odstotni padec. To je bil prvi tedenski padec valute, odkar so v ZDA odobrili 11 indeksnih skladov (ETF), ki so vezani na ceno bitcoina. V nov teden pa je vstopila z novo rastjo.

Novi ETF-i na ameriških borzah so v kriptovaluto privabili nove male in institucionalne vlagatelje, ki prej morda ne bi vložili v tako nihajno sredstvo. Sredi februarja je tako bitcoin prvič po decembru 2021 prebil mejo 50 tisoč dolarjev (46 tisoč evrov) za kovanec in presegel tudi 52 tisoč dolarjev (48 tisoč evrov).

Prejšnji teden se je niz ohladil. Valuta je zdrsnila na raven 51 tisoč dolarjev, medtem ko vlagatelji čakajo na periodični dogodek, ki se mu reče prepolovitev (halving; več o tem v nadaljevanju). Ta se pričakuje aprila, zgodovinsko gledano pa je pomenil rast cene bitcoina.

V ponedeljek in torek je bitcoin znova rastel, saj indeksni skladi privabljajo vse več denarja vlagateljev. V ponedeljek so prilivi znašali rekordnih 2,4 milijarde dolarjev. Bitcoin se je ob novici približal ravni 57 tisoč dolarjev za kovanec. Trenutna cena je pri 56.300 dolarjih.

Bitcoin je prvič po rekordih iz leta 2021 presegel tudi tržno kapitalizacijo 1.000 milijard dolarjev, poroča Reuters. To je približno polovica vrednosti celotnega trga kriptovalut, ki je presegel 2.000 milijard dolarjev.

Kaj je prepolovitev

Prepolovitev ali halving je načrtovana prepolovitev nagrad, ki jih prejmejo rudarji bitcoina za procesiranje transakcij v verigi blokov (blockchain). To se zgodi približno vsaka štiri leta oziroma na vsakih 210 tisoč blokov transakcij. Namen prepolovitve je omejitev ponudbe bitcoina na trgu.

Letošnja prepolovitev bo četrta v vrsti. Ob lansiranju bitcoina leta 2009 so rudarji dobili 50 bitcoinov za procesiranje bloka. Leta 2012 se je to znižalo na 25, leta 2016 na 12,5, leta 2020 pa na 6,25. Letos aprila naj bi se nagrada znižala na 3,125 bitcoina, piše Bloomberg.

Vsem trem preteklim prepolovitvam je sledila rast cene, a med poznavalci ni konsenza, če gre rast pripisati zgolj temu dejavniku. Po prvi prepolovitvi v letu 2012 se je bitcoin v letu dni vzpel za 8.000 odstotkov, po drugi pa za 1.000 odstotkov. Prepolovitev v maju 2020 je vodila v niz rasti, ki se je zaključil novembra 2021 pri rekordni vrednosti 69 tisoč dolarjev za kovanec, a so v tem obdobju rasla tudi druga tvegana sredstva.

Letošnja prepolovitev bi lahko bitcoin okrepila za 81 odstotkov, ocenjuje Bloomberg Intelligence. Toda skeptiki opozarjajo, da bi lahko na trg negativno vplivala vse strožja regulacija sektorja, ki je med drugim na kolena spravila kriptomenjalnico FTX.

Analitiki ocenjujejo, da se bo do leta 2140, ko bo bitcoin dosegel končni obseg 21 milijonov kovancev, zvrstilo 64 prepolovitev. Po tem datumu rudarji ne bodo več pobirali nagrad. Za izvedbo transakcij bodo zaračunavali provizije, kot to počnejo ponudniki plačilnih kartic.

Oči uprte v ether

Druga največja kriptovaluta ether je od začetka leta imela še večjo rast kot bitcoin. Nekateri vlagatelji namreč pričakujejo, da se bo indeksnim skladom, ki sledijo ceni bitcoina, kmalu pridružil tudi indeksni sklad, vezan na ether.

Ether je od začetka leta pridobil 37 odstotkov vrednosti, bitcoin pa okrog 27. Cena za kovanec ether, ki ga izdaja Ethereum, se je dvignila nad 3.000 dolarjev; trenutno znaša dobrih 3.200 dolarjev.

Medtem ko optimisti vidijo odobritev ETF-ov z bitcoinom kot dober znak za podobne instrumente še z ethrom, skeptiki opozarjajo, da je ameriškega regulatorja za borzo in vrednostne papirje (SEC) v odobritev prisililo sodišče. Mnogi pričakujejo, da bo tako tudi v primeru indeksnih skladov na osnovi ethra.

"Pričakujem, da bo ether v prihodnjih mesecih še naprej prekašal bitcoin, vsaj do aprila ali maja, ko bo potencialna odobritev ETF bližje," je za Bloomberg dejal Stefan von Haenisch, vodja trgovanja pri OSL SG v Singapurju.

Strokovnjaka ECB o bitcoinu: Nima vrednosti in služi le kriminalcem

Pred dnevi sta daljši zapis o največji kriptovaluti z naslovom Odobritev ETF za bitcoin – nova oblačila golega cesarja napisala tudi strokovnjaka Evropske centralne banke (ECB) Ulrich Bindseil in Jürgen Schaaf.

Na blogu ECB sta zapisala, da bitcoinu ni uspelo izpolniti svoje obljube, da bo postal globalna decentralizirana digitalna valuta in se še vedno redko uporablja kot legitimno plačilno sredstvo. "Ne prinaša niti dividend, kot na primer delnice. Nima uporabne vrednosti kot blago ali plemenite kovine," sta med drugim zapisala.

Opozorila sta, da je zgodovina bitcoina zaznamovana s cenovnimi manipulacijami in drugimi vrstami goljufij. "To morda ni presenetljivo za sredstvo, ki nima poštene vrednosti," sta dodala.

Zapis sta sklenila, da bi morala oblast, torej regulatorji, odigrati svojo vlogo in zaščititi družbo pred kriminalom, pranjem denarja, pa tudi pred izgubami manj poučenih vlagateljev. "To delo še ni opravljeno," sta zapisala v zaključku.