Davek na energente: koliko si država vzame pri nas in koliko drugje po EU
Val podražitev energentov je znatno povečal delež, ki ga povprečna slovenska družina nameni za energente. Bi se lahko država odpovedala delu svojega kosa pogače?
Energenti za ogrevanje so pri nas obdavčeni s splošno, 22-odstotno stopnjo davka na dodano vrednost (DDV). Leta 2022 je vlada v okviru ukrepov v energetski krizi za eno leto stopnjo zmanjšala z 22 na 9,5 odstotka.
Tik preden so junija lani ukrep umaknili in DDV spet zvišali, so na ministrstvu pojasnili, da je bil njegov namen znižati visoke cene energentov v času ogrevalne sezone, ki so jo zaznamovale zaostrene razmere na trgu energentov – po koncu sezone pa, da ni več smiseln.
Ob sprejemu zakona je vlada predvidela, da se bo zaradi enoletnega znižanja davka v državni proračun steklo okoli 130 milijonov evrov manj. Učinek za gospodinjstva pa so takrat ocenjevali na nekaj sto do več kot tisoč evrov na kurilno sezono.
Nižji DDV predvsem za les
Pregled stopenj v drugih državah, ki ga je objavila Evropska komisija in se nanaša na podatke iz leta 2021, pa kaže, da imajo marsikje stalno znižano stopnjo DDV za (nekatere) energente. Nekdanji državni sekretar za davke v aktualni vladi Tilen Božič, zdaj zaposlen v lastnem svetovalnem podjetju, sicer opozarja, da to ni vedno mogoče. Tako je začasno znižanje DDV v energetski krizi veljalo za elektriko, zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in les za kurjavo, ne pa tudi za kurilno olje – ker to prepoveduje evropska direktiva o DDV in tega država ni smela storiti.
Najpogosteje nižji DDV velja za les za kurjavo. V Avstriji imajo za ta energent 13-odstotni DDV, za ostale pa 20-odstotnega. Poljska ima za ostale energente 22-odstotni, za les pa osemodstotni DDV, Nemčija pa za ostale 19-odstotni, za les sedemodstotni DDV. Nasprotno pot je ubrala Grčija, kjer je na ostale energente šestodstotni DDV, na les pa 24-odstotni.
Na Hrvaškem imajo 25-odstotno stopnjo, le za elektriko v določenih primerih 13-odstotno. Od začetka energetske krize pa za energente velja znižana, 5-odstotna stopnja. Pravkar je v parlamentu predlog, da bi jo podaljšali do prihodnjega leta.
Luksemburg in Irska imata za vse energente znižano stopnjo, osem oziroma 13,5 odstotka. Podoben sistem kot pri nas – s splošno stopnjo za vse energente za ogrevanje – ima okoli tretjina držav EU.
Se pa tudi splošna stopnja DDV po državah precej razlikuje. Višjo splošno stopnjo DDV kot mi (22 odstotkov) ima sedem držav. To so Madžarska (27 odstotkov), Hrvaška, Švedska, Danska (25 odstotkov), Finska (24 odstotkov), Poljska, Portugalska (po 23 odstotkov).
Pred davčno reformo ...
Dejstvo je, da so izdatki gospodinjstev za energente višji kot pred dvema letoma. Poleg tega prihaja zeleni prehod, ki ga lahko države uravnavajo tudi z davčnimi spodbudami. Nekatere to že tudi počnejo.
Slovenija v okviru nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki ga bomo v prihodnjih mesecih poslali v Bruselj, navaja, da bo spodbujala sisteme daljinske toplote, toplotne črpalke, na podeželju tudi les.
Ali morda v okviru prihajajoče davčne reforme razmišljajo tudi o znižanju DDV za katerega od teh energentov? "Morebitne spremembe na področju stopenj DDV bodo obravnavane v paketu širših davčnih sprememb, o čemer bo širša razprava opravljena v prihodnjih mesecih," pravijo na ministrstvu, ki ga vodi Klemen Boštjančič.
Smotrno ali ne?
Tako ministrstvo kot Božič opozarjata, da je znižanje DDV učinkovito pri energentih, kjer lahko hkrati država regulira ceno, sicer se lahko kaj hitro zgodi, da se razlika zaradi znižanja DDV prelije v višjo maržo trgovca, ne pa v nižjo končno ceno. Pri lesni biomasi je denimo ceno težje nadzirati kot pri plinu in elektriki.
S socialnega vidika bi bilo znižanje DDV smiselno, saj gre za nujno dobrino, podobno kot so hrana ali zdravila, pri katerih država z znižano stopnjo blaži regresivno naravo DDV. Ta namreč v nasprotju z dohodnino relativno gledano bolj obremeni tiste z nižjimi dohodki.
V primeru energentov pa je po besedah Božiča pomembno upoštevati, da revnejši praviloma uporabljajo les ali kurilno olje, katerih spodbujanje (z zniževanjem cene) pa ni v skladu z našo okoljsko politiko in cilji razogljičenja, zato je lahko bolj smiselno spodbujati menjavo energenta. "Če pri 22-odstotnem DDV del prihodkov proračuna porabiš za spodbude k zamenjavi starih kurilnih naprav in s tem zeleni prehod tistim, ki si tega sicer ne bi mogli privoščiti, je to lahko bolj učinkovito kot samo znižanje stopnje DDV, saj lahko sočasno prispeva tudi k znižanju tveganja energetske revščine. Je pa seveda predpogoj, da so davčni prihodki učinkovito porabljeni."
