Kako je lahko vse dražja elektrika za ministrstvo prepoceni?

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, je v komentarju za Žurnal24.si med drugim navedlo, da se “prenizke cene” elektrike iz obdobja med 2009 in 2017 verjetno še vrsto let ne bodo ponovile.

Borzne cene se trenutno gibljejo okoli 80 evrov za megavatno uro (MWh), medtem ko so maloprodajne cene za gospodinjstva pri nas višje. Za 90 odstotkov regulirane porabe znašajo okoli 100 evrov za MWh, za desetino po tržni ceni pa okoli 150 evrov za MWh. Na ministrstvu upajo, da se bodo po zaključku krize maloprodajne cene ustalile med 100 in 150 evrov za MWh, piše Žurnal24.si.

Opazen dvig na položnicah

Navedbe, da je bila elektrika prepoceni, so marsikoga zbodle.

Pred energetsko krizo, ki se je začela sredi leta 2021, močno okrepila pa po ruskem napadu na Ukrajino, so bile borzne cene okoli 50 evrov za MWh, kar je približno pol manj od sedanjih reguliranih cen. Razlika na položnici sicer ni tako velika, saj dve tretjini zneska pomenijo dajatve; povprečno slovensko gospodinjstvo, ki je do predlani za elektriko plačevalo okoli 50 evrov mesečno, zdaj za elektriko daje med 60 in 70 evrov mesečno.

Še nekaj plačuje posredno, saj država iz proračuna trgovcem nakazuje tudi nadomestila za razliko med nabavno in regulirano ceno.

Ob takem dvigu mesečnega stroška elektrike je razumljivo, da navedbe ministrstva o prenizki ceni marsikoga razjezijo.

Dvorezen meč nizkih cen

Ocena ministrstva pa ne cilja na ceno na položnici, temveč na ekonomsko motivacijo za vlaganja v proizvodnjo elektrike in hranilnike.

Da so nizke borzne cene elektrike nekakšen dvorezen meč, za Forbes Slovenija pove tudi šef Elesa Aleksander Mervar. Nedvomno so dobrodošle za porabnike (predvsem industrijske, saj jih gospodinjski odjemalci zaradi trgovskih zakupov še ne občutijo), a na drugi strani lahko povzročijo zastoj pri investicijah v proizvodne vire za proizvodnjo električne energije, pojasni Mervar.

Zakaj? “Cene pod sto evrov na MWh za nove investicije pomenijo ekonomsko nevzdržne pogoje, nerentabilne in nasedle investicije, če se države ne odločijo za nove sheme pomoči. Mirno lahko zapišem, da pri teh in tudi višjih cenah drugi blok krške nuklearke JEK2 ne bi bil dobičkonosen,” meni Mervar.

Slaba tolažba: tako ali drugače bomo plačali več

Mervar meni, da bo končen odjemalec na vsak način v prihodnje za energente plačeval več.

Če bodo tržne cene, torej borzne cene, povečane za maržo trgovcev, nizke, bodo potrebne nove sheme državnih subvencij za vlaganja v nove vire. To pomeni, da se bodo povečevale druge postavke na naših položnicah (prispevki). Če bodo borzne cene višje, pa bo manj teh prispevkov in bo v strukturi končne cene večji delež električne energije.