Prihaja nova ureditev oddajanja prek airbnb, tu so glavni poudarki

Cilj vlade je omejiti kratkoročno oddajanje prek platform, kot je airbnb. To po njihovem videnju na nekaterih območjih države z zavzemanjem kapacitet, ki bi bile sicer namenjene oddajanju, posega v stanovanjsko politiko.

Premier Robert Golob je omejevanje kratkoročnega oddajanja pred kratkim navedel kot rešitev za težave rastočih najemnin in trdovratne storitvene inflacije. Dejal je, da si od ukrepov Hanovega ministrstva glede omejevanja kratkoročnega oddajanja veliko obeta.

20 tisoč postelj

Na ministrstvu v dokumentu, ki smo ga pridobili, ugotavljajo, da število stanovanj, namenjenih za kratkoročno oddajanje, “eksponentno” narašča. Lani je bilo po njihovi analizi na platformah Airbnb in Vrbo petkrat toliko oglaševanih nepremičnin kot v letu 2015.

Lani so ležišča v teh nastanitvah predstavljala 31,4 odstotka ležišč v zasebnih sobah, apartmajih in hišah. Teh je bilo skupaj po podatkih statističnega urada okoli 60 tisoč (55 tisoč stalnih) v 16 tisoč enotah, iz česar lahko sklepamo, da se prek platform v grobem oddaja okoli 20 tisoč postelj. To je okoli desetina vseh ležišč, namenjenih za turizem.

S kratkoročnim oddajanjem je bilo lani ustvarjenih 23,2 odstotka vseh nočitev, ustvarjenih v zasebnih sobah, apartmajih in hišah ali slab milijon nočitev.

Pri tem ministrstvo ugotavlja še, da so nekatere občine, kot smo že pisali, bolj obremenjene od drugih. Skoraj polovica (48 odstotkov) vseh oglaševanih nepremičnin v lanskem letu se nahaja v občinah Ljubljana, Piran, Bled, Koper in Kranjska Gora.

Posledice za prebivalce in občino

Ministrstvo, ki je zakon pripravljalo dlje časa, je ugotovilo, da kratkoročno oddajanje v turistično bolj razvitih občinah negativno vpliva na dostopnost stanovanj za prebivanje, prinaša pa tudi dolgoročne posledice za samo občino.

Pri tem omenjajo preobremenjenost infrastrukture, kot so parkirišča. Kaj je podlaga za tak sklep, iz dokumenta ni razvidno. Zdi pa se, da tudi tu sklepi ne morejo biti enaki za vse občine; v Ljubljano je leta 2016 po raziskavi Turizma Ljubljana manj kot tretjina turistov prišla z avtomobilom.

Dokument omenja še vpliv na strukturo nastanitvenih zmogljivosti in na doseganje višje dodane vrednosti. Kot je navedeno, je Slovenija med prvimi tremi državami v Evropski uniji (EU) po deležu “apartmajev in podobnih enostavnih kapacitet” v vseh nastanitvenih kapacitetah, kar – kot je razumeti – zmanjšuje dodatno vrednost. V teh navedbah ministrstva nekateri vidijo prioritetiziranje hotelirjev in drugih turističnih ponudnikov.

Omejitev na 30 dni, ostalo dobra volja občine

Ministrstvo tako s predlogom zakona o gostinstvu, ki naj bi šel jutri v javno obravnavo, zaostruje pogoje za oddajanje.

Posamezno stanovanje se bo lahko oddajalo v kratkotrajni najem do 30 dni v koledarskem letu.
Posamezno stanovanje se lahko oddaja dlje od 30 dni v koledarskem letu, če občina, v kateri je, uporabi zakonsko pooblastilo in upoštevajoč svoje specifične potrebe in zmožnosti, določi daljše obdobje dovoljenega oddajanja v koledarskem letu v posameznem stanovanju.

Fizične osebe, ki imajo registrirano sobodajalstvo, lahko danes oddajajo največ pet mesecev v koledarskem letu, torej skupno okoli 150 dni.

Sobodajalec se bo lahko otresel časovnih omejitev občine, če bo spremenil namembnost v poslovni prostor oziroma gostinski namestitveni obrat, med katere ministrstvo z zakonom zdaj dodaja tudi ‘apartma’. A to prinaša tudi nove zahteve in standarde.

Po potrdilo na občino

Pravila, ki jih bo vseboval zakon, predvidevajo še zmanjšanje maksimalnega števila ležišč za oddajo v stanovanjih v večstanovanjskih stavbah s 15 na šest (drugje ostaja 15).

Sobodajalec bo moral pred začetkom dejavnosti dobiti potrdilo občine. Vlogi za potrdilo bi moral priložiti uporabno dovoljenje, pisno soglasje (so)lastnikov stanovanja, v večstanovanjski stavbi pa tudi soglasje etažnih lastnikov. Tega bo moralo dati 75 odstotkov lastnikov drugih enot v stavbi, vključno z ‘žegnom’ vseh mejašev.

Potrdilo občine bi veljalo tri leta od dneva pridobitve soglasja etažnih lastnikov. Za nadzor bodo pristojne občinske inšpekcije.

Predstavnica sobodajalcev: Neživljenjsko

Vodja Združenja sobodajalcev Katja Rezman je idejo o skrajševanju dejavnosti fizičnih oseb v nedavnem pogovoru za Forbes Slovenija označila za nesprejemljivo.

“Sobodajalci v času, ko nimajo aktivne dejavnosti, po trenutnih pravilih ne smejo oglaševati na rezervacijskih platformah. Tako si ne morejo denimo spomladi urediti rezervacij za poletno sezono. Taka pravila so neživljenjska, kakršnokoli zaostrovanje pa bi privedlo do zmanjšanja konkurenčnosti našega turizma,” je dejala Rezman, ki se sprašuje, “zakaj bi bilo to v interesu ministrstva, pristojnega za gospodarstvo in turizem”.