Petrol razkril sestavo cene bencina in dizla. Bi jo tudi za izdelke na svojih policah?

Trgovec z energenti Petrol je že dve leti v pravi vojni z državo zaradi regulacije cen naftnih derivatov. Po tem, ko jih je prejšnja vlada Janeza Janše po navedbah trgovca silila v prodajo goriva pod nabavno ceno, jim marže vlade Roberta Goloba zdaj ne pokrijejo operativnih stroškov.

Tretjinsko državni trgovec svoje nasprotovanje potezam države zadnje tedne izraža tudi prek kampanje, s katero potrošnike obvešča, kolikšen delež cene goriva prek davkov in dajatev dobi država in koliko ostane trgovcu.

O namenu kampanje, pa tudi o sveži novici, da je Petrol dlje časa narobe obračunaval plače skupno 1.800 zaposlenim, naložbah v zelene projekte, dogajanju na plinskem trgu, kjer obstaja tveganje novih turbulenc, smo se pogovarjali s predsednikom uprave Sašom Bergerjem.

Ali ste že ugotovili, zakaj je prišlo do napake pri obračunavanju plač?

Ugotovili smo, da je prišlo do napake pri obračunavanju dodatkov, kot so tisti za nadurno ali nedeljsko delo, pri približno 1.800 sodelavcih, predvsem prodajalcih. Morali bi jemati povprečja treh mesecev, vzeli pa smo zadnjo plačo. Napaka ni bila namerna. Vem pa, da se ta napaka pojavlja v več slovenskih podjetjih.

Ugotovili ste napačno obračunavanje za zadnjih pet let, pred tem ste očitno prav obračunavali?

Zakonsko je določeno, da je treba obračune preverjati za pet let nazaj.

Ali obstaja možnost, da ste nepravilno obračunavali dlje od petih let?

Teoretično lahko. V dogovoru s socialnimi partnerji pa smo obračune preverjali za zadnjih pet let.

Koliko vas bo stala ta napaka, imate že izračun?

Imamo izračun, ampak to je poslovna skrivnost, je pa to kar zajeten znesek.

Ki gre v več milijonov?

Ja.

Zakaj ste sploh začeli preverjati pravilnost obračunavanja plač? Vas je kdo opozoril na to?

Ker smo izvedeli za napačno obračunavanje v drugih podjetjih, smo kontrolne preglede za nazaj samoiniciativno opravili tudi sami.

Sliši se skoraj neverjetno, da sistem, kakršen je Petrol, z vsemi nadzornimi mehanizmi, vsaj pet let ni zaznal napake. So vsi kontrolni sistemi odpovedali, vključno z notranjimi in zunanjimi revizorji?

Menim, da je prišlo do napačnega tolmačenja zakonodaje. Očitno pa je to sistemski problem, glede na to, da do napake ni prišlo samo v Petrolu, ampak še v številnih drugih podjetjih.

Kdaj ste napako odkrili?

V lanskem letu. Stopili smo v stik s socialnimi partnerji in se dogovorili, kako bomo to sanirali. Decembra lani je bil glede tega podpisan dogovor med upravo in sindikatom. Prišli smo do rešitve, ki smo jo skupaj sporočili zaposlenim. Nato smo naredili kontrolne preračune za vsakega zaposlenega za petletno obdobje in tako ugotovili, kje so bila odstopanja.

Številka 1.800 zaposlenih je velika. Kakšen je bil odziv zaposlenih oziroma tistih, pri katerih je prišlo do napake?

Ključno je bilo, da smo imeli odkrit, transparenten dialog. Uprava družbe in socialni partnerji smo skupaj poslali sporočilo vsem zaposlenim, v katerem smo pojasnili, kaj se je zgodilo, se opravičili za napako ter povedali, kako naprej. Vsakemu posamezniku smo prikazali izračune za nazaj, razložili, do česa so upravičeni in skupaj z zamudnimi obrestmi tudi večino že izplačali.

“Trenutne marže ne pokrijejo operativnih stroškov”

Večkrat ste javno povedali, da bo pravkar sprejeta uredba o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, ki začne veljati v torek in ohranja marže pri približno osmih centih, še zaostrila negativne učinke regulacije cen na poslovanje. Kakšni so negativni učinki dosedanje regulacije?

Javnost, sploh širša, razume maržo kot dobiček trgovca, kar ne drži. S to maržo mora trgovec pokriti vse operativne stroške delovanja, od logistike, stroškov dela do vzdrževanja in investicij. Dovoljena marža po tej uredbi ne pokriva teh stroškov.

Petrol je skupina, ki deluje na več trgih, v različnih dejavnostih, ima širok portfelj produktov in storitev. Čeprav prihodki na področjih trgovskega blaga, energetskih rešitev, prodaje elektrike in zemeljskega plina rastejo, ne morejo v celoti nadomestiti izpada, ki ga povzroči negativni vpliv te uredbe v Sloveniji.

Zato smo v prvem četrtletju ustvarili okoli 49 milijonov evrov EBITDA in približno 15 milijonov čistega dobička, kar je manj kot v enakem obdobju preteklega leta.

Najvišje dovoljene marže po uredbi so približno na 40 odstotkih evropskega povprečja in so z naskokom najnižje v Evropi. To otežuje poslovanje, zmanjšuje dolgoročno konkurenčnost in predvsem investicijski potencial v zeleni prehod.

Kot sem že na skupščini povedal, se moramo vprašati, ali želimo družbo s sedežem v Sloveniji, ki je mednarodno konkurenčna, regijski šampion, zavezan rasti, inovacijam, zelenemu prehodu, ali želimo imeti še eno prevzemno tarčo. Na predlog nove uredbe, ki naj bi veljala od torka, smo dali svoje predloge.

Mislimo tudi, da so podlage za uredbe, ki jih predlaga ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, neustrezne in nepopolne. Ne znamo si predstavljati, da se ne upoštevajo dejavniki, ki bi omogočili, da marža pokrije stroške operativnega poslovanja, vključno z vzdrževanjem in investicijami ter nekaj dobička trgovcem. Po drugi strani je to regulirana dejavnost in smo zavezani zagotavljati preskrbo z naftnimi derivati.

Rekli ste, da marža ne pokriva operativnih stroškov dobave in prodaje goriv. Rezultati prvega četrtletja kažejo, da ste imeli vseeno 147 milijonov evrov kosmatega poslovnega izida, kar je na ravni lanskega. Lahko poveste, na kateri postavki se odrazi negativen učinek prodaje naftnih derivatov v Sloveniji? Kolikšna je ta izguba?

To je poslovna skrivnost. Lahko pa povem, da ne pokriva operativnih stroškov, kar je vidno tudi iz četrtletnih rezultatov. Kljub dobremu poslovanju na drugih področjih nismo dosegli čistega dobička, kakršen je bil v prvem lanskem četrtletju.

Pri EBITDA smo na 83 odstotkih glede na enako obdobje lani, pri čistem poslovnem izidu pa na 60 odstotkih.

Letos ste načrtovali 300 milijonov evrov EBITDA, v prvem četrtletju je ta znašal 49,2 milijona evrov. Je letni plan še uresničljiv?

Delamo načrt prilagajanja, del katerega bo pregled vseh stroškov, ukrepi v smeri bolj vitke organizacije. Tudi sponzorstva, donacije bomo pregledali. Če bomo ugotovili, da ne bi mogli dosegati načrta, bomo pravočasno in na ustrezen način opozorili.

Bi lahko ta načrt prilagajanja vplival tudi na mrežo črpalk, na primer, da bi se kakšna lokacija zaprla?

Naredili bomo analizo po vseh segmentih. Je pa še preuranjeno govoriti, kakšni so možni ukrepi.

Kolikšna marža bi bila za vas sprejemljiva?

Zagovarjamo stališče, da je trg v Sloveniji konkurenčen. Tudi študija, ki so jo naredili na ekonomski fakulteti, je to pokazala, saj so v obdobju, ko ni bilo regulacije, marže slovenskim trgovcem v primerjavi z evropskimi padle. Torej trg deluje. Z vstopom Mola in Shella se ta konkurenčnost še povečuje. Tudi dejstvo, da je Evropska komisija oziroma urad za varstvo konkurence Molu, ko se je širil, naložil odprodajo dela mreže, da se bo ohranila konkurenčnost, govori o tem, da je trg konkurenčen.

In če je trg konkurenčen, ne vidimo nobenega razloga, da ne bi bile cene liberalizirane. V Evropi so samo tri države, ki imajo regulirano maržo, poleg Slovenije še Hrvaška in Belgija.

Če liberalizacija ni možna, bi si želeli, da se z maržami vsaj približamo evropskemu povprečju, saj smo tudi pri davščinah približno na evropskem povprečju.

Torej bi bila za vas vzdržna marža okoli 20 centov ali še malo več?

To je tista marža, ki omogoča konkurenčnost, razvoj družbe, investicije v zeleni prehod.

Ali je v Sloveniji sploh kdaj bila tako visoka marža?

V zadnjem obdobju ne, kolikor vem, tudi prej ne.

O prodaji naftnih derivatov: “Trg je konkurenčen”

Prej ste omenili, da trg, na katerem deluje Petrol, v Sloveniji je konkurenčen. Finančni minister Klemen Boštjančič pa je pred kratkim v intervjuju za Forbes Slovenija dejal, da bi morala tudi v primeru ukinitve regulacije naftnih derivatov država sprejeti neke druge ukrepe, ker da ta trg ni konkurenčen. Kako to komentirate?

Jaz se z ministrom ne strinjam, trdim tako, kot so tudi študije pokazale, da trg na področju prodaje naftnih derivatov v Sloveniji je konkurenčen.

Tudi argument, da regulacija marže zadržuje inflacijo, absolutno ne zdrži, ker ima pet odstotkov marže trgovca zanemarljiv vpliv na končno ceno. Velik vpliv na inflacijo in na končno ceno pa ima višina davkov in dajatev, ki jih predpiše država. Lani so te dajatve in davke zvišali za 30 odstotkov. Marže trgovcev pa so se po zadnji uredbi, ko so se za en cent dvignile, v tem obdobju znižale za okoli 25 odstotkov.

Kar se tiče konkurenčnosti, potrošnika zbode, da so cene goriv med trgovci ves čas poravnane.

Tudi če pogledate visokokonurenčne trge, kot so Italija, Nemčija, Nizozemska, so cene približno enake. Ampak tukaj ne gre za nobeno dogovarjanje. Gre enostavno za spremljanje tržnih trendov, za akcije, ki jih posamezni trgovci naredijo za različno časovno obdobje, na primer za poletno obdobje povečanega tranzita. Dejstvo pa je, da če je trg konkurenčen, cene ne morejo iti v nebo.

Predvidevam, da bolj od tega, kdo je ponudnik, ceno definira lokacija prodajnega mesta.

Spomnim se dogajanja po umiku regulacije marž spomladi 2022. Opolnoči so Petrol, OMV, MOL objavili cene, ki so se razlikovale za okoli dva centa pri litru. Dopoldne istega dne so bile cene poravnane. To vseeno bolj spominja na kartel kot na konkurenco, čeprav je urad za varstvo konkurence takrat ocenil, da ne gre za sporno dejanje, ker so se cene spremenile po objavi.

Trgovci dnevno prilagajamo cene. Enako se dogaja v Italiji, v Avstriji. To je reakcija ekonomskih subjektov na trgu.

Razkrili strukturo cene goriva, bi jo tudi za druge izdelke?

Kaj želite doseči s kampanjo, v kateri obveščate, kolikšen delež gre Petrolu in kolikšen državi? Je to tudi način pritiska na odločevalce?

V prvi vrsti smo želeli širši javnosti, ki si mogoče včasih narobe tolmači, da na račun potrošnika Petrol kuje dobičke, transparentno pokazati, kakšna je struktura končne cene bencina in dizla.

V njej marža pomeni pet odstotkov, več kot 50 odstotkov so davki in dajatve državi, preostalo je nabavna vrednost bencina ali dizla. In ta nabavna vrednost se, ker nismo vertikalno integrirani in nimamo svoje rafinerije, določa na trgu. Na to nimamo vpliva.

Zdi se mi, da so potrošniki in širša javnost dobro sprejeli naš namen.

Letna poročila kažejo, da velik del EBITDA ustvarjate na trgovskem blagu. Boste tudi za te izdelke objavili strukturo cene, saj so tam večji dobički oziroma večja razlika v ceni?

V segmentu trgovskega blaga vsako leto rastemo. Težko je enačiti maržo ali prihodke ali pa dobiček na trgovskem blagu, ne da bi upoštevali, koliko je naložb v prodajna mesta, ki jih mora ta marža pokriti.

Ponosni smo na to, da znamo izbrati pravi portfelj izdelkov za naše police, da so naši potrošniki to prepoznali in da dosegamo to, kar želimo, da na enem mestu servisiramo našega kupca s kakovostno storitvijo in izdelki.

Pa bi bili z vidika transparentnosti pripravljeni narediti razrez cen tudi pri trgovskem blagu, da se vidi, koliko gre državi in koliko Petrolu?

Mislim, da za to ni potrebe, saj pri trgovskem blagu nismo v položaju, ko bi bila cena regulirana. Če pa bi bila in ne bi omogočala, tako kot pri pogonskih gorivih, pokrivanja operativnih stroškov, bi razmislili o tem.

Pri nas imamo v ponudbi dva tisoč izdelkov, kjer prilagajamo cene, odvisno od akcije, sezone, prodajnega mesta. Nam je pomembno, da promet raste, da kupec prepozna naš trud.

Vi zaznavate pozitivne odzive na objavo strukture cen naftnih derivatov. Nam pa se zdi, da je kampanja marsikoga zmotila, ker ima na drugi strani Petrol pri trgovskem blagu cene, ki so precej višje od konkurenčnih. Ob dejstvu, da vam zakonodaja daje praktično nedeljski monopol. Kako odgovarjate na to?

Mi pravzaprav opažamo nasprotno; da so potrošniki zadovoljni, da imajo prodajno mesto, kjer lahko zadovoljijo tiste potrebe, ki jih med tednom niso mogli.

Pa ob nedeljah opažate več nakupov trgovskega blaga?

Mislim, da se je rast prodaje trgovskega blaga v zadnjih letih razporedila, tako da je večja v vseh dneh v tednu.

Naj dodam, da tudi pri nas niso vsa prodajna mesta odprta ob nedeljah. Odprte so bolj prometne lokacije. Velikega odstopanja, ki bi kazalo, da ljudje ob nedeljah opravljajo večje nakupe, ni. Kupujejo izdelke za potrebe, ki jih imajo na poti.

Svet za cene kot “korektiv in ogledalo”

Ste imeli kakšne pogovore z ministrom ali kom drugim iz vlade o regulaciji?

Poleg ministrstva za okolje, podnebje in energijo se pogovarjamo tudi z ministrstvom za gospodarstvo, ki je po zakonu o kontroli cen pristojno za oblikovanje sveta za cene. Tega sveta zdaj nimamo, a bi ga po zakonu morali imeti. Svet za cene bi bil tudi nek korektiv oziroma ogledalo vsem tem predlogom, ki prihajajo na vlado z ministrstva za okolje.

Prepričan sem, da, če bi imeli svet za cene, uredb s tako nizko najvišjo dovoljeno maržo ne bi bilo. Radi bi videli strokovne podlage ministrstva, a jih ne razkrijejo.

Ali omejevanje marž vidite tudi kot boj med lastniškimi frakcijami v Petrolu, kjer ima zadnja leta močno vlogo Dari Južna. Ta ima okoli 10 odstotkov delnic in po navedbah poznavalcev velik vpliv na kadrovske odločitve ter je vsaj, kot izgleda navzven, v konfliktu z vlado.

Jaz se ne bi spuščal v špekulacije. Družbo vodi uprava, nadzorni svet jo nadzira, vsi ostali deležniki pa svoje predloge ali poskuse vplivanja izrazijo na skupščini. Lastniška razmerja pa niso naša stvar.

Je kampanjo podprl tudi nadzorni svet, v katerem sedijo tudi predstavniki države?

Težko govorim v imenu nadzornega sveta. Je pa dejstvo, da tudi nadzorni svet ne razume te regulacije oziroma višine najvišje dovoljene marže.

Nadzorni svet vidi podatke o poslovanju, vidi učinke uredbe, vidi, da trenutna marža ne pokriva operativnih stroškov poslovanja, kaj šele načrtovanih investicij v zeleni prehod.

Zaprtje ukrajinske poti bi zvišalo cene plina

Petrol je tudi največji lastnik Geoplina, našega največjega trgovca z zemeljskim plinom. Od kod Slovenija dobiva plin?

V strategiji Geoplina je bila že pred energetsko krizo diverzifikacija virov, ki je od takrat še večja prioriteta. V veliki meri se je problem rešil s triletno pogodbo z alžirskim Sonatrachom, ki se je letos povečala. Ostale količine pa kupujemo na trgih, predvsem v Avstriji.

Hkrati želimo zagotoviti dodatne dolgoročne vire po vzoru Sonatracha. Potekajo tudi pogovori z drugimi dobavitelji, ki naj za zdaj ostanejo poslovna skrivnost.

Evropska komisija je nedavno opozorila, da Slovenija še vedno veliko plina dobi iz Avstrije, ki pa je navezana na dobave iz Rusije. Plinovodi so to zanikali. Ali ugotovitev komisije drži?

Geoplin del plina kupi v Avstriji, z evropskim poreklom. Od kod točno je molekula, ne bi špekuliral, tega se niti ne preverja. Mi to smatramo za evropski plin.

S prihodnjim letom naj bi Ukrajina prepovedala prenos plina iz Rusije v Evropo po njenem ozemlju. Med državami, ki bi to močno občutile, je tudi Avstrija in prek nje Slovenija. Banka Slovenije to vidi kot najpomembnejšo geopolitično negotovost, ki lahko vpliva na gibanje BDP. Ocenjujejo, da bi morebitna prekinitev imela cenovni učinek.

Se strinjam z ugotovitvami Banke Slovenije. Gotovo bi prekinitev povzročila pritisk na cene samega plina, ki bi se dvignile, pa tudi na cene transportnih poti.

Kaj to pomeni za naša podjetja, za potrošnike?

Če ni regulacije, to seveda na koncu pomeni višje cene plina.

Rekli ste, da si prizadevate za dolgoročne dogovore. Je možno, da bi ti začeli veljati že s prihodnjim letom in tako ublažili cenovne pritiske?

To je cilj Geoplina – da torej čim prej pride do dogovora in si zagotovi določene količine po zdajšnjih cenah. A bolj kot se bliža predvideni datum prekinitve, težje je. Proizvajalci, trgovci in lastniki prenosnih zmogljivosti namreč odlašajo s sklepanjem dogovorov. Sicer pa tudi Avstrija pospešeno spreminja strukturo dobavnih virov.

Tudi odločitev Ukrajine sicer še ni dokončna.

Ne, mnenja so zelo deljena. Je pa to geopolitično tveganje in problem tako za Slovenijo kot ostale evropske države.

Leta 2022, ko se je začela energetska kriza, smo ugotavljali, da je Slovenija ena redkih držav, ki nima plinskih skladišč, Geoplin jih najema v Avstriji. Bi bilo pametno narediti svojega?

Zaenkrat so ocene, da je trenutna ureditev ustrezna glede na potrebe Geoplina. Smo pa resornemu ministrstvu že predstavili preliminarno študijo izvedljivosti gradnje skladišča v Sloveniji, ki smo jo naredili v sodelovanju z zunanjimi izvajalci.

Geoplin je v času energetske krize prekinil pogodbo z Gazpromom in vložil tožbo zaradi nedobavljene količine. Kako tečejo sodni postopki proti Gazpromu?

Dali smo zadnji zahtevek v arbitražnem postopku, ki poteka. Zdaj čakamo, ali se bo Gazprom odzval. Z naše strani je vsa dokumentacija, potrebna za zagovor pred sodiščem, pripravljena.

Geoplin ni edini, ki toži Gazprom, po Evropi teče več takih postopkov. Se je Gazprom na katerega od njih že odzval?

Ne, je bilo pa ravno te dni v medijih objavljeno, da je Uniper dobil 13 milijard v arbitraži proti Gazpromu.

Delež biogoriv bi moral rasti, a …

Rekli ste, da regulacija onemogoča vlaganja v obnovljive vire. Govorimo o vlaganjih v sončne in vetrne elektrarne, elektromobilnost, polnilnice za električna vozila in podobno. Za koliko so ta manjša od načrtovanih?

Naložbe v obnovljive vire imajo zelo dolgo dobo povračila. Prvih pet ali celo deset let s temi projekti delaš minus, potem se ekonomika izboljša.

Letos smo načrtovali za 130 milijonov investicij, od tega okoli 57 milijonov evrov v zeleni prehod. V prvem četrtletju je bilo naložb v zeleni prehod samo za 3,5 milijona evrov, namesto načrtovanih 12 milijonov evrov.

Ali se bo delež zelenih goriv, torej biokomponente v dizlu in bencinu, v prihodnjih letih povečeval?

Letos moramo doseči 10,6-odstotni delež biogoriv v energijski vrednosti prodanih goriv. Ta delež se z leti povečuje, naslednje leto bo 11,2 odstotka.

Po drugi strani mnogi proizvajalci vozil na motorje z notranjim zgorevanjem dopuščajo dodajanje sedmih odstotkov biogoriv. Če bi mi torej želeli zadostiti uredbi, bi morali potrošniki sami prevzeti odgovornost za to, da točijo gorivo z višjim deležem od priporočil proizvajalca. To je seveda kontradiktorno.

Uredbe na področju vmešavanja biogoriv so pri nas bolj rigorozne kot v okoliških državah. Tudi prehodna obdobja so krajša.

Ali vi torej upoštevate sedem- ali desetodstotni delež?

Jasno je, da moramo upoštevati 10,6-odstotni delež, a v trenutni situaciji tega ni mogoče dosegati. Uredbena formula za izračun marže nam namreč ne priznava dela stroška primešavanja biogoriv. Navedeno bi morali pokrivati iz že tako prenizke marže.

Težje umeščanje obnovljivih virov kot na Hrvaškem

Na Hrvaškem ima Petrol dva vetrna parka, Ljubač in Glunča, v razvoju je projekt Dazlina. Ima pa tudi več sončnih elektrarn. Zdi se, da se pri vlaganjih v obnovljive vire precej raje odločate za južne sosede. Zakaj?

Razlog je preprost, zakonodaja in lažje umeščanje. Vsi vemo, da je v Sloveniji zelo težko postaviti vetrno elektrarno in zadovoljiti vse okoljevarstvene zahteve. Pri nas imamo zdaj vsega skupaj tri.

Delamo tudi na projektih v Sloveniji, ampak druge države v regiji, v kateri posluje Petrol – se pravi Avstrija, Italija in celotna jadranska regija –, so bistveno bolj naklonjene tem naložbam.

Je razlog v zakonodaji ali v moči okoljevarstvenih organizacij, ki je morda pri nas večja kot drugje?

Oboje, saj gre na koncu to z roko v roki.

Kakšni so vaši načrti z obnovljivimi viri energije, katere večje projekte načrtujete, koliko od teh v Sloveniji?

Trenutno razvijamo več projektov. Zdaj pripravljamo strategijo za obdobje od 2025 do 2030, v kateri se bomo opredelili tudi glede vlaganj. Približno 40 ali 50 odstotkov vseh vlaganj bi želeli nameniti za zeleni prehod, predvsem sončne in vetrne elektrarne, pa tudi male hidroelektrarne, ki jih že imamo v Sloveniji in BiH.

Trenutno največji projekt je razvoj vetrnega parka Dazlina. Na Hrvaškem, pa tudi v Sloveniji in Srbiji, imamo še druge projekte. Konkretno o tem ne bi govoril.

Kako zadostno so Petrolovi bencinski servisi oskrbljeni s polnilnicami za električna vozila?

Skupina Petrol ima skupno 509 polnilnih mest, smo tudi v projektu CROSS-E, v okviru katerega bomo štirje partnerji postavili 900 polnilnic po Evropi, od tega 105 pri nas in na Hrvaškem.

Gradili bomo hitre in ultrahitre polnilnice, se pravi 150 in 350 kilovatov, ker vidimo, da se navadne polnilnice z močjo 22 kilovatov niso prijele. Tudi tu pa je dinamika naložb odvisna od ekonomike, doba povračila je izredno dolga.

Še slabša ekonomika je za polnilnice ob avtocestnem križu pri nas ali na Hrvaškem, kjer Darsu oziroma Hrvaškim avtocestam plačujemo tudi mesečno koncesnino. Dodaten izziv je, da moramo okrepiti omrežje, kar delamo v sodelovanju s Hrvatsko elektroprivredo oziroma našimi distribucijami. A cilj je, da povečujemo število električnih polnilnic.

Evropska direktiva članicam s prihodnjim letom, tudi Sloveniji, nalaga, da mora na najmanj vsakih 60 km avtocestnega omrežja v obe smeri vožnje zagotoviti kumulativno izhodno moč polnilne infrastrukture 1,8 megavata (MW) do konca prihodnjega leta. Ali to že izpolnjujemo?

Nekaj so ideje, nekaj zaveze, nekaj pa odločitev, kdo bo to izvedel in v to vlagal. Uredbe zavezujejo države, ki so v prvi vrsti tiste, ki bi morale slediti tem uredbam, same pa to prenesejo na podjetja – v tem primeru na trgovce, Dars, Eles, distribucije -, ki pa so primarno vseeno zavezana k dobičku. Seveda tudi participirajo pri zelenem prehodu, ne more pa vse pasti na njihova pleča.

Kdo bo torej investitor v primeru teh naložb v avtocestne polnilnice?

Potrebna so ogromna vlaganja, zato je prav, da je jasno, kdo, iz kakšnega vzgiba in koliko mora vlagati. Bomo gradili, pa ne samo zaradi te direktive. Koliko, pa je odvisno od potenciala, ki ga trenutno zavira regulativa za pogonska goriva. Že pred koronakrizo smo načrtovali tisoč polnilnic, a je potem serija šokov te načrte zaustavila. Zdaj smo na polovici tega cilja.

Koliko bo torej Petrol vložil v izpolnitev zavez iz te direktive?

Petrolov cilj je, da s hitrimi polnilnicami pokrije avtocestno mrežo, skladno z direktivo oziroma potrebami trga. To bomo financirali z lastnimi sredstvi, prek strateških partnerstev in s pomočjo evropskih skladov.

Ogledana tarča v Srbiji?

Jeseni naj bi predstavili novo strategijo za obdobje od 2025 do 2030. Kaj bodo glavni poudarki?

Vsebinsko o tem še ne bi govoril, ker Petrol načrtov še ni komuniciral z javnostjo. V splošnem pa gre za ukrepe za večjo operativno učinkovitost v osrednji dejavnosti, naložbe v zeleni prehod, digitalizacijo.

Nazadnje ste prevzeli hrvaški Crodux. Kaj je vaša naslednja tarča?

Imamo ogledano priložnost, a je to poslovna skrivnost. Ko bo kaj bolj konkretno, bomo obvestili javnost. Je pa treba vedeti, da se praviloma kapitalizira vsaka sedma ali osma prevzemna tarča.

To, kar imate že ogledano, je v Sloveniji ali v tujini?

Nam se zdi pomembno, da bi poleg Slovenije in Hrvaške bolje pokrili srbski trg.

Praktično vsa podjetja, neodvisno od panoge, imajo težave s kadri. Kako v Petrolu občutite kronično pomanjkanje delovne sile in kako se s tem spopadate?

Na prodajnih mestih imamo ves čas odprtih okoli dvesto delovnih mest. Med sezono si pomagamo tudi s študenti in tudi upokojenci.

Mislim pa, da je to dolgoročen izziv za vsa podjetja. Na eni strani fizično primanjkuje delovne sile, na drugi strani pa se spreminja tudi odnos do dela, sploh med mladimi. Ti si želijo projektnega dela, zanimivih izzivov, potem pa na primer pol leta pavze. Na drugi strani imamo zelo rigidno zakonodajo pri uvozu tuje delovne sile. Mi smo se tega začeli posluževati na Hrvaškem, kjer imamo delavce s Filipinov.

Lani je bilo videti, da ste črpalke na vaseh zapirali predčasno. Se to še dogaja?

Ja, to je posledica prilagajanja temu, koliko ljudi je na delu, koliko je bolniških, dopustov, praznih delovnih mest. Vedno pa skrbimo, da je blizu zaprte črpalke alternativa. Kot del kritične infrastrukture smo dolžni zagotavljati preskrbo z gorivi.

Slabše poslovanje pa se ne odraža na ceni delnice. Ta je zrasla za petino v prvih petih mesecih letos, hitreje je rasla le delnica NLB.

To pomeni, da vlagatelji zaupajo strategiji Petrola, jo ocenjujejo kot stabilno družbo s potencialom.

Oktobra lani ste kupili 700 delnic Petrola. Jih boste še dokupovali?

Okna za nakup so tako ozka, saj imamo člani uprave in nadzornega sveta notranje informacije, tako da je težko najti trenutek, da delnice kupiš oziroma prodaš brez sence dvoma.

Če se bo dalo, bom še kupoval. Uprava s tem pokaže pripadnost družbi in da verjame v to, kar dela.