Kdo so ladjarji, ki se med najbogatejše na svetu vzpenjajo z rusko nafto

Junija 2022 so se v bogatem predmestju južno od Aten na konferenci zbrali vodilni grški ladjarji.

George Prokopiou, eden največjih lastnikov tankerjev na svetu, je drzno napovedal: “Do konca leta bomo priča zelo dobrim rezultatom na trgih v vseh segmentih. Ladje bodo dosegle veliko višje cene.”

Ta napoved se je uresničila, kar je 77-letnemu Prokopiouju in 56-letnemu Evangelosu Marinakisu pomagalo priti med milijarderje.

Prokopiou in Marinakis, ki sta vredna 2,6 milijarde oziroma 3,6 milijarde dolarjev, sta po podatkih družbe VesselsValue od leta 2022 naročila 123 novih ladij v vrednosti skoraj 13 milijard dolarjev. Prokopioujeva štiri ladjarska podjetja imajo v lasti 173 tankerjev, vključno s tistimi v gradnji, kar je 54 več kot leta 2021.

Nova generacija milijarderjev

Ti pomorski mogotci so del nove generacije grških milijarderjev. Forbes ocenjuje, da je v Grčiji zdaj skupaj vsaj 12 ladijskih milijarderjev. To je več kot kadarkoli prej v zgodovini. Skupaj so vredni 32 milijard dolarjev.

V Grčiji je zdaj skupaj vsaj 12 ladijskih milijarderjev, kar je več kot kadarkoli prej v zgodovini, ocenjuje Forbes.

Ta skupina se že desetletja ukvarja z ladijskimi prevozi, vendar je bila doslej manj opazna. Kljub njihovemu uspehu nihče ni želel spregovoriti za revijo Forbes.

Novost je, da se je vrednost njihovih podjetij, zlasti tankerjev, v zadnjih dveh letih povečala za več milijard dolarjev. Vojna v Ukrajini je namreč pretresla svetovne blagovne trge in sprožila boj za velike tankerje. Ti so potrebni za prevoz nafte po vsem svetu. Po podatkih VesselsValue so podjetja v lasti grških ladijskih mogotcev med januarjem 2022 in marcem 2024 skupaj naročila za skoraj 200 milijard dolarjev novih ladij. Ob tem so prodala 68 starejših ladij za skoraj tri milijarde dolarjev.

Izkoristili sankcije proti Rusiji

Potem ko so ruske enote februarja 2022 vdrle v Ukrajino, so ZDA in Evropa prepovedale uvoz ruske nafte po morju. Pozneje so uvedle še zgornjo mejo cen ruske nafte. S tem so želele omejiti Putinove dobičke, hkrati pa zagotoviti, da bo nafta še naprej pritekala. Številna zahodna podjetja so se odločila, da bodo trgovino z nafto popolnoma opustila, saj so menila, da je preveč tvegana. Ne pa tudi Grki, ki so že v preteklosti delovali na obrobju svetovnega gospodarstva.

Čeprav ni dokazov, da bi kdo od teh milijarderjev kršil sankcije, so vsekakor izkoristili položaj. “Če obstaja možnost zakonitega poslovanja, bodo to izkoristili,” pravi Ioannis Theotokas, profesor upravljanja ladjarskih podjetij na univerzi v Pireju.

Grški ladijski mogotci so med januarjem 2022 in marcem 2024 skupaj naročili za skoraj 200 milijard dolarjev novih ladij.

Pred napadom na Ukrajino je šla večina ruske nafte v Evropo. Po evropski prepovedi je bil velik del nafte preusmerjen v Indijo in na Kitajsko. To je pomenilo veliko daljše poti za tankerje in višje cene za ladjarje, ki so opravljali te prevoze.

Tipičen prevoz nafte iz ruskih pristanišč v Baltskem morju do zahodne obale Indije, ki je najbolj priljubljena pot za rusko nafto, lahko po ocenah prinese osem milijonov dolarjev prihodkov. To je 60 odstotkov več od cene, ki je veljala oktobra 2023, in petkrat toliko, kot je tak prevoz stal leta 2021.

Med petimi največjimi prevozniki ruske nafte trije Grki

Grki imajo neposredno korist od teh višjih cen. Kot je razvidno iz analize inštituta KSE Kijevske ekonomske šole, ki temelji na podatkih informacijskega podjetja Kpler o toku surovin, so med aprilom 2022 in februarjem 2024 grška ladjarska podjetja prepeljala 28 odstotkov vsega izvoza ruske nafte.

Podjetja v lasti grških mogotcev – TMS Tankers Georgea Economouja, Minerva Marine Andreasa Martinosa in Dynacom Tankers Georgea Prokopiouja – so bila med petimi največjimi prevozniki ruske nafte v tem obdobju. Preostali dve mesti pa pripadata navideznim podjetjem s sedežem v Dubaju, ki jih je ustanovila ruska državna družba Sovcomflot.

Medtem ko je ameriško ministrstvo za finance decembra 2023 in februarja letos proti zadnjima dvema uvedlo sankcije, ni ukrepalo proti nobenemu od omenjenih grških podjetij. In nič ne kaže, da bi kršila sankcije proti Rusiji.

“Grki imajo le 30-odstotni delež v prevozu ruske surove nafte, vendar je to dovolj za financiranje gradnje novih ladij,” pravi Viktor Katona, vodilni analitik za surovo nafto pri Kplerju.

Novi tankerji dražji za skoraj polovico

Tankerji so zdaj zasedeni z daljšimi prevozi, kar povečuje splošno povpraševanje. Po podatkih atenskega ladijskega posrednika Xclusiv so se cene novih tankerjev od leta 2021 povišale za več kot 40 odstotkov. In starajoče se ladje, ki bi jih nekoč poslali v razrez, se zdaj na trgu prodajajo po visokih cenah.

Večina jih je bila prodana tako imenovani “temni floti”. To sestavljajo podjetja z ladjami, ki plujejo brez zahodnega zavarovanja, ki prikrivajo svojo lokacijo ali izvajajo prenose z ladje na ladjo za trgovanje z rusko nafto, s čimer kršijo zahodne sankcije. Celo petnajst let stari tankerji se zdaj prodajajo za več kot dvakratnik običajne cene iz leta 2021.

Celo petnajst let stari tankerji se zdaj prodajajo za več kot dvakratnik običajne cene iz leta 2021.

Skoraj petina svetovne ladijske flote v lasti Grkov

Ladjarska podjetja imajo že dolgo izjemno pomembno vlogo v grškem gospodarstvu. Grška podjetja imajo v lasti 17 odstotkov celotne svetovne ladijske flote – več kot katerakoli druga država – vključno z 31 odstotki vseh naftnih tankerjev na svetu.

Po podatkih Konference Združenih narodov za trgovino in razvoj in družbe Clarksons Research je to največ vredna flota na svetu. Ocenjena je na skoraj 150 milijard dolarjev. Po podatkih Zveze grških ladjarjev je leta 2022 dejavnost ladjarskih podjetij pomenila sedem odstotkov grškega BDP. V grško ekonomijo je prispevala 22 milijard dolarjev.

Grčija je tudi dober kraj za poslovanje. Po členu grške ustave iz leta 1953 so domači lastniki ladij oproščeni plačila davka na dohodek fizičnih in pravnih oseb. Namesto tega plačujejo tako imenovani davek na tonažo. Ta temelji na nosilnosti ladje za prevoz tovora in velja za ladje, registrirane tako v Grčiji kot v tujini, če ima podjetje sedež uprave v Grčiji.

Leta 2022 je grška vlada sprejela zakon, s katerim je davek na dividende in kapitalske dobičke za ladijske družbe znižala s prejšnjih 10 na pet odstotkov.

Milijarde v medije, nogomet, luksuz

In kam gredo ti praktično neobdavčeni dobički? Grški ladijski milijarderji so poleg v nove tankerje vložili tudi v nogometne ekipe, televizijske postaje, časopise, nepremičnine in v najbolj značilen nakup milijarderjev, v jahte. Večina njihovih podjetij deluje v istih južnih predmestjih Aten na obali Egejskega morja. V lasti imajo tudi razkošne hiše v istih prestižnih soseskah. Novi milijarder Diamantis Diamantides na primer ima v lasti več vil v bližini letovišča Four Seasons v Vouliagmeniju.

Tekmujejo tako na radijskih valovih in nogometnem igrišču kot na plovnih poteh. Dve najuspešnejši grški profesionalni nogometni ekipi, Olympiacos in Panathinaikos, sta v večinski lasti ladijskih mogotcev Evangelosa Marinakisa in Giannisa Alafouzosa.

Omenjena sta tudi lastnika konkurenčnih medijskih konglomeratov in televizijskih kanalov. Alafouzosov brat Themistocles pa upravlja največje časopise v državi. Čeprav brata Alafouzos vsak zase nista milijarderja, je njuna skupna vrednost po Forbesovi oceni 1,2 milijarde dolarjev.

Marinakis in Athanasios Martinos sta zapravljala tudi zunaj Grčije. Marinakis je leta 2017 kupil 80-odstotni delež moštva angleške premier lige Nottingham Forest. V zadnjih dveh sezonah je za nove igralce odštel skoraj 350 milijonov dolarjev. Novembra lani je napovedal tudi 22 milijonov dolarjev vredno naložbo v portugalsko nogometno moštvo Rio Ave.

… in nepremičnine

Economou in Prokopiou pa sta si oblikovala obsežna nepremičninska portfelja. Prokopiou ima v lasti za 90 milijonov dolarjev nepremičnin, vključno s hišami v italijanskem Portofinu in londonski četrti Mayfair. Poleg tega ima 106,5-metrsko mega jahto Dream, vredno 42 milijonov dolarjev, ki ima dva zunanja bazena in pristajalno ploščad za helikopterje.

Economou ima po ocenah 150 milijonov dolarjev vreden imperij hiš v Londonu, na Manhattnu, v Saint-Tropezu in v Saint-Barthu. Poleg tega ima 250 milijonov dolarjev vredno umetniško zbirko z deli Pabla Picassa in Kazua Shirage. Del zbirke je na ogled v njegovem zasebnem muzeju v Atenah.

Ladjarstvo je v Grčiji običajno družinska zadeva. Več grških ladijskih baronov, med njimi Marinakis ter bratje Martinos (vsi trije so milijarderji), je šlo po stopinjah svojih staršev. Vendar so svoje ladijske posle razširili v nove razsežnosti.

Drugi, kot je Prokopiou, so dinastije zgradili iz nič, vendar so že začeli predajati štafeto svojim otrokom. Prokopioujeva hči Ioanna vodi eno od njegovih štirih podjetij, Sea Traders, sin Diamantisa Diamantidesa pa ima svoje podjetje za prevoz s tankerji.

Pismo šefu Rosnefta

Grški ladjarji se nikoli niso bali zaslužiti. Iz dokumentov, ki so pricurljali v javnost in so bili na voljo Forbesu, je razvidno, kako daleč je šel vsaj en grški ladjar, da bi pridobil pogodbe z ruskimi voditelji. Decembra 2016 je Prokopiou napisal pismo Igorju Sečinu, glavnemu direktorju ruskega državnega naftnega podjetja Rosneft in članu Putinovega najtesnejšega kroga. Ker je želel okrepiti svoje poslovanje z Moskvo, je pismo osebno dostavil Sečinu in v njem predlagal “vzajemno koristen” dogovor o trgovanju z nafto in plinom družbe Rosneft s pomočjo njegove flote tankerjev.

Pismo je vsebovalo tudi osnutek sporazuma. V njem je bilo opisano, kako bi Prokopioujeva flota omogočila trgovanje z ruskimi fosilnimi gorivi neposredno z Indijo in Kitajsko ter tako zaobšla največje svetovne trgovce z nafto.

Pismo je bilo del tako imenovanega Babakov Leaksa. Gre za kopico dokumentov iz elektronske pošte ruskega poslanca Aleksandra Babakova, ki jih je ukrajinski hekerski kolektiv Cyber Resistance poslal članom skupine Organized Crime and Corruption Reporting Project (OCCRP) in njenim partnerjem, med katerimi je tudi Forbes. Predstavniki podjetij Prokopiou in Rosneft se na prošnje za komentar niso odzvali.

Junija 2020 so ZDA uvedle sankcije za dve ladji, ena je v lasti Prokopioujevega podjetja Dynacom, druga pa je del flote prevoznika Thenamaris, v lasti novega milijarderja Constantinosa Martinosa. Sankcije so uvedli zaradi prevoza venezuelske nafte. S seznama sankcij so ju umaknili manj kot mesec dni pozneje, potem ko sta se obe podjetji zavezali, da bosta nehali trgovati z Venezuelo.

Izvozili za 650 milijard fosilnih goriv v dveh letih

Ko so ruske enote februarja 2022 vdrle v Ukrajino, so se nekateri lastniki ladij – kot je Maria Angelicoussis, najbogatejša Grkinja – zavezali, da ne bodo prevažali ruske nafte. Za druge pa se je vsakršna previdnost, za katero so se odločili v tednih po invaziji, kmalu razblinila.

Novembra lani je Reuters poročal, da je več grških podjetij – med njimi Economoujeva družba TMS Tankers, Minerva Marine Andreasa Martinosa in Thenamaris Constantinosa Martinosa – nehalo prevažati rusko nafto. Vendar je po podatkih o sledenju ladjam, ki jih je analiziral Forbes, iz ruskih pristanišč od februarja odplulo ali je trenutno na poti v Rusijo vsaj 37 tankerjev v lasti podjetij TMS, Minerva in Thenamaris.

Trgovanje z rusko nafto in naftnimi derivati je zakonito, če podjetja upoštevajo zgornjo mejo cene 60 dolarjev za sod in ločeno določene zgornje meje cen za proizvode, kot sta dizelsko gorivo in kurilno olje.

“Dve leti po začetku obsežne invazije na Ukrajino je Rusija z izvozom fosilnih goriv nakopičila več kot 650 milijard dolarjev prihodkov, od tega 193 milijard dolarjev od prodaje surove nafte,” pravi Andrij Pozniak, predstavnik ukrajinske protikorupcijske agencije NACP. “Grški ladjarji, ki so prevažali rusko nafto, so imeli pri tem pomembno vlogo.”

Grški ladjarji z mastnimi zaslužki tudi pri plinu

V nasprotju z ukrepi glede nafte Evropa ni sprejela ukrepov za omejitev uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). Čeprav je to v primerjavi z nafto razmeroma manjši del njihovega poslovanja, je ustvaril še več priložnosti.

Politico in Le Soir sta poročala, da je Prokopiou poleti 2022 lobiral pri Evropski komisiji. Želel naj bi preprečiti morebitno prepoved uvoza ruskega utekočinjenega zemeljskega plina. Prokopioujeva hči Ioanna je za Politico povedala, da je preprosto prosila lobista EU, naj ji pomaga pojasniti “uvozna pravila EU”. (Prokopioujevi predstavniki se na Forbesovo prošnjo za komentar niso odzvali.) Ko je EU decembra 2022 objavila nov sveženj sankcij proti Rusiji, je ta vključeval izjeme za utekočinjeni zemeljski plin.

Prokopiou ima v lasti 42 odstotkov podjetja za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina Dynagas LNG Partners.

To je pomenilo, da je Prokopiou, ki ima v lasti 42 odstotkov podjetja za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina Dynagas LNG Partners, ki kotira na borzi, lahko še naprej pošiljal ruski plin v Evropo.

Dve od njegovih šestih ladij sta zakupljeni za potrebe projekta Yamal LNG na severu Rusije. Ta je leta 2023 prinesel 43 odstotkov prihodkov podjetja, pred vojno pa 39 odstotkov. Velik del tega plina se izvaža v Evropo.

Svetovne cene utekočinjenega zemeljskega plina so se leta 2022 povzpele na rekordno raven, leta 2023 pa so se ustalile. To je bilo ugodno za grške ladjarje. Marinakis ima v lasti 56 odstotkov družbe Capital Product Partners, ki kotira na borzi. Njegov delež je vreden 500 milijonov dolarjev.

Družba je novembra lani sporočila, da bo v nakup 11 novih ladij za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina vložila 3,1 milijarde dolarjev. Obenem je napovedala opustitev svoje flote kontejnerskih ladij.

Mesec dni pozneje je Marinakis 18-odstotni delež podjetja za 160 milijonov dolarjev prodal investicijski družbi. To obvladuje grški nepremičninski in ladijski magnat, milijarder Ioannis Papalekas.

Dobri časi ne bodo trajali večno. Sčasoma se bo nestanovitni trg tankerjev umiril in končal se bo veliki bum, ki je številne grške ladjarje izstrelil med milijarderje. Kljub temu pa količina denarja, ki so ga vložili v nakup sodobnejših plovil, in dobiček, ki so ga ustvarili s prodajo odpadnih ladij po visokih cenah in prevozom ruske nafte po rekordnih cenah, zagotavljata, da bodo v prihodnjih letih v močnejšem položaju kot prej.

Avtor članka je Giacomo Tognini.