Loterijski dobitnik bogatejši za 51 milijonov evrov: kaj naj naredi s tem denarjem?

Prejšnji mesec je bil izžreban glavni dobitek igre na srečo Eurojackpot. Polovica 120-milijonskega dobitka je šla Slovencu, polovica srečnežu v Nemčiji.

Slovenski dobitnik prihaja iz Mengša. Občina Mengeš bo prejela devet milijonov evrov davka na dobitek, dobitniku pa bo še vedno ostalo 51 milijonov evrov.

“To je vsota, kjer je meja samo nebo,” dobitek komentira Damjan Kovačič, specialist za upravljanje skladov Sava Infond. “Brez oklevanja lahko povem, da lahko od tega denarja živijo še naslednje generacije.”

A za novopečene slovenske milijonarje se prava zgodba šele začenja. Z dobitkom je zdaj treba upravljati, kar še zdaleč ni enostavno.

Najprej v varne naložbe

Po besedah Kovačiča lahko pričakujemo, da bo zmagovalec del denarja porabil za ustvarjanje popolne finančne svobode in sanjskega življenjskega sloga.

“Če bi bil na njegovem mestu, bi del sredstev namenil zase in za svojo družino. Del bi stavil na dolgoročne naložbe – investiral v generalne delniške naložbe, brez nekega posebnega filozofiranja. Gre za klasično razpršitev, kamor bi namenil večji del premoženja. Kot varno naložbo bi denar plasiral v depozite in obveznice.”

Upravljalec skladov pri Savi Infond spomni tudi na potrpežljivost pri vlaganju: “Vsega denarja ne bi nujno vložil takoj. Zmagovalec igre na srečo ima dovolj časa, da se lahko obnaša konservativno in morda čaka na naslednjo recesijo, ko bi vstopil bolj agresivno.”

Podobno meni upravitelj finančnih naložb Aleš Lokar, ki bi v varne in konservativne naložbe vložil več kot polovico priigranega denarja. “A z nobeno potezo ne smemo hiteti. Sčasoma bi s finančnim svetovalcem povečeval delež v drugačnih naložbah, ki so sicer bolj tvegane, ampak prinašajo kaj več. Na primer nepremičninski skladi, delniški trgi. Naložbenih možnosti je veliko.”

Delnice in nepremičninski projekti

Razrez svoje investicijske strategije nam je predstavil še osebni finančni svetovalec pri skupini Vzajemci David Vegelj. “Sem pristaš srednje razpršenih aktivnih portfeljev s poudarkom na delniških naložbah. Srečnemu dobitniku bi svetoval, da ustanovi podjetje, nanj prenese vsa sredstva in jih investira v različne naložbe,” pravi.

Kot razlaga, bi portfelj sestavil iz slovenskih in tujih delnic oziroma investicijskih (ETF) skladov, nepremičninskih projektov majhne in srednje velikosti, deležev v zagonskih in mikropodjetjih, plemenitih kovin in kriptovalut. “V vsak segment po nekje 20 odstotkov portfelja in ne več kot pet odstotkov na posamezno pozicijo,” še navaja.

Plemenite kovine in kriptovalute sicer navaja “kot začimbo” in ne glavni poudarek portfelja. Predvidoma bi se odločil še za med 20 in 30 naložbami, “pri katerih bi znal v vsakem trenutku povedati, zakaj sem investiral vanje in kaj pričakujem od njih”.

Lasten poslovni projekt

Izbor naložb je odvisen tudi od tega, kdaj imamo na voljo denar, ki ga lahko investiramo.

“Če bi se pogovarjali pred dvema ali tremi leti, ko so bile obrestne mere nič, potem ne bi mogli reči, da so obveznice privlačna naložba,” razlaga Lokar. “Danes, ko malo dolgoročnejše državne obveznice nosijo okoli tri odstotke, je to nekoliko lažje. Sam bi zdaj večinoma preferiral varnejše naložbe,” razlaga upravljalec finančnih naložb, ki bi večji del dobljenega zneska investiral v kombinacijo dolgoročnih in kratkoročnih obveznic.

“Letošnje in naslednje leto bi to prilagajal. Iskal bi priložnosti, ki so razpršene na delniških trgih, mogoče se kaj ponudi na nepremičninskem področju. Vprašanje je sicer, ali se s toliko denarja splača nabirati posamezna stanovanja; verjetno ne, imeti moraš vsaj en manjši blok. Mogoče so primerni tudi nepremičninski skladi.”

Novopečeni milijonar se nenazadnje lahko odloči za vzpostavitev svojega poslovnega projekta, seznam naložbenih možnosti dopolnjuje Damjan Kovačič. Podpre lahko tudi zagonsko podjetje ali vlaga v okolje, kjer živi. “A pri tem ga lahko pred njegovimi vrati čaka skupina ljudi, ki bi kaj želela. S tem bi težko obdržal anonimnost in finančno svobodo.”

Kot podjetnik z milijoni

Vegelj meni, da mora imeti dobitnik dovolj znanja za tovrstne naložbe, sicer je smiselno skleniti sodelovanje z investicijskim svetovalcem, ki bi bil plačan po uspehu. Na potrebo po finančni izobrazbi in sodelovanju s svetovalci sta opozorila tudi ostala sogovornika.

“To je ena od osnovnih nalog – da si poišče finančne svetovalce in institucije, ki jim bo zaupal. To naj se razvije v dolgoročni odnos. Posameznik se mora obnašati, kot da je podjetnik, ki ima 51 milijonov evrov,” pove Aleš Lokar.

Portfelj, ki terja celega človeka

Kot pravi Kovačič, lahko nevarnost za dobitnika milijonov predstavljajo tudi ljudje, ki so od njega premožnejši. “Če v nekem mondenem Monte Carlu naleti na krog ljudi, v katerem so posamezniki, ki so še desetkrat ali pa stokrat bogatejši od njega, lahko kup denarja hitro skopni.”

Na tveganja spomni tudi David Vegelj. “Zavedati se je treba, da lahko nepremičninski projekt, vreden pet milijonov evrov, zelo hitro naredi milijon evrov izgube ali več. Prav tako ni nenavadno, da delnice padejo za 30 ali 50 odstotkov. O volatilnosti kriptovalut čivkajo že vrabci na strehi. Zagonska in mikropodjetja pa so ekstremno tvegana in predvsem nelikvidna. Obvladovanje takega portfelja zahteva celega človeka in bi to nujno postala služba.”

Če je dobitnik oseba, ki bi raje le opazovala, kaj se dogaja z njegovim portfeljem in ima v življenju druge interese kot pa branje letnih poročil, potem bi po besedah Veglja lahko vsa sredstva razdelili na nekaj različnih skladov ETF. “Nobenega ukvarjanja in obremenjevanja, samo mesečno spremljanje. Raziskave pokažejo, da bi verjetno na tak način dosegel precej dober rezultat, z najmanj vloženega časa in energije.”

Če dobitnik milijonov v nekem mondenem Monte Carlu naleti na krog ljudi, v katerem so posamezniki, ki so še desetkrat ali pa stokrat bogatejši od njega, lahko kup denarja hitro skopni.

Damjan Kovačič, Sava Infond

Tudi Vegelj poudarja, da je 51 milijonov evrov več kot dovolj, da od tega živi več generacij družine. “Seveda pri domnevi, da se denar pravilno investira. Sicer pa tudi, če se sredstva slabo investirajo, jih ne bi smelo prav hitro zmanjkati. Recimo, da povprečna družina z dvema otrokoma potrebuje 50.000 evrov letnega prihodka, potem bi morala biti donosnost portfelja v vrednosti 51 milijonov samo približno 0,1 odstotka letno.”

Pasti za novopečene milijonarje

Zvrstilo se je že veliko zmagovalcev iger na srečo, ki so hitro ostali brez priigranega denarja. Bodisi zaradi nespametne porabe bodisi zaradi prevar.

V Veliki Britaniji je na začetku tisočletja odmevala zgodba Michaela Carrolla, ki je pri devetnajstih letih zadel 9,7 milijona funtov. Prijel se ga je zvezdniški status. Denar je v nekaj letih porabil za nakup nepremičnin, nakita in avtomobilov, veliko ga je namenil tudi za droge in zabave. Leta 2010 se je Carroll vrnil na svoje staro delovno mesto zbiralca odpadkov, danes dela v kamnolomu. Dodal je, da načina, kako je priigran denar porabil, ne obžaluje.

Forbes je pred leti pisal o ameriškem loterijskem zmagovalcu, ki je v žep pospravil 17 milijonov dolarjev. Za tem se je spoprijateljil z žensko, ki mu je obljubila, da bo njegov denar varovala. Ko je zmagovalno vsoto nakazal na njen bančni račun, ga je umorila.

Podobna usoda je čakala čikaškega (ne)srečneža, ki so ga že dan po tem, ko je zadel milijon dolarjev, zastrupili s cianidom.

Na dve veliki pasti spomni tudi David Vegelj. “Prva je, da se naenkrat pojavi ogromno sorodnikov, prijateljev in znancev, ki bi se radi okoristili, ali pa si s tem denarjem rešili kakšen denarni problem. K tem daljnim sorodnikom lahko prištejemo tudi vse vrste svetovalcev. Druga pa je, da lahko srečnega dobitnika taka količina denarja zapelje v neodgovorno smer v življenju.”

Vegelj zmagovalcu svetuje, naj o dobitku molči. “Nikomur naj ne pove prvih nekaj mesecev, da se strasti pomirijo, in tudi potem naj bo z deljenjem te informacije izredno selektiven.” Priporoča tudi, naj srečnež večino denarja “zaklene” pri notarju za obdobje enega leta. “Najpomembnejše je, da čustveno obvlada prvi naval navdušenja in da ga tam ne zanese,” sklene.