Občine bi pri kurjavi raje več korenčkov kot palico

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v predlogu novele energetskega zakona (EZ-2) predlaga nekatere pomembne spremembe na področju ogrevanja.

Prva je prepoved projektiranja in vgradnje kotlov na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin v novogradnjah. Druga predlagana sprememba, ki dviguje prah, pa je možnost omejitve rabe lesne biomase. Občine bi lahko v posebnem predpisu, tako imenovanem lokalnem energetskem konceptu, določile strnjena naselja, v katerih bo veljala prepoved vgrajevanja kurilnih naprav na trda in tekoča goriva za nove ali prenovljene eno- ali dvostanovanjske stavbe.

Obe novosti bi po predlogu veljali za stavbe, za katere bo vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vložena po 1. juliju letos.

Zakaj ukrepi?

Pojasnimo, zakaj ministrstvo sploh predlaga ukrepe. Po besedah državne sekretarke Tine Seršen lahko že danes z gotovostjo trdimo, da bo ogrevanje na zemeljski plin čez par let dražje. Z letom 2027 se namreč tako imenovana shema trgovanja z emisijami (ETS), ki zdaj velja za področje elektrike in industrije, širi tudi na področje stavb. Tako kot mora danes šoštanjska termoelektrarna, ki proizvaja elektriko iz fosilnih virov, kupovati emisijske kupone, bodo to morali po letu 2027 početi tudi ponudniki ogrevanja na fosilna goriva. “Namen tega je, da se raba fosilnih goriv zmanjšuje in da se postopno prehaja na bolj čiste, podnebju bolj prijazne energetske vire,” je nedavno v Državnem zboru (DZ) dejala Seršen, a tudi, da se bo plin posledično podražil in da želijo ljudi obvarovati.

Možnost prepovedi naprav na trda in tekoča goriva pa po pojasnilih Seršen občinam daje orodje za izboljšanje kakovosti zraka. “Če boš gradil novo hišo ali celovito prenavljal staro v nekem gosto naseljenem območju, ki ga bo občina zaradi prevetrenosti in reliefa prepoznala kot problematičnega z vidika vpliva na zdravje ljudi, bo imela občina pravico, da vgradnjo kotlov na lesno biomaso na tem specifičnem območju omeji.”

Prepoved ne bi zajela obstoječih kurišč v strnjenih naseljih ter rabe biomase kot sekundarni vir (za kuhanje, kamin in podobno), prav tako ostaja daljinsko ogrevanje na biomaso in njena raba v individualnih kuriščih zunaj strnjenih naselij. Opozicija vseeno trdi, da predlagani člen zakonodaje odpira vrata širši prepovedi, saj pojem strnjenega naselja v zakonu ni določen, metodologijo, na podlagi katere bi občine opredelile strnjena naselja, pa bo določal resorni minister.

Raje korenček kot palica

V Združenju občin Slovenije, ki mu predseduje župan Pivke Robert Smrdelj, predlagajo, da se namesto prepovedi vgradnje kondenzacijskih plinskih kotlov v zakon zapiše zahteva po vgradnji kotlov, ki so pripravljeni na obratovanje z obnovljivimi in nizkoogljičnimi plini.

Namesto prepovedi naprav na trda in tekoča goriva pa naj se v zakon napiše, da se “v strnjenih naseljih kot primarni vir ogrevanja prednostno projektira druge obnovljive in nizkoogljične vire energije pred kurilnimi napravami na trdna in tekoča goriva v enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah in v posameznih delih večstanovanjskih stavb, razen v primerih, ko ne gre za primarni vir ogrevanja”. Da se torej namesto prepovedi zakonsko opredeli prioritetna lestvica energentov.

“Razumemo, da je lahko v strnjenih naseljih težava onesnaženost zraka z delci PM10 in da je nekaj treba narediti. A način, kako to urediti, je treba prepustiti občinam, ki poznajo specifike posameznega naselja. Energetika je delikatna in pomembna tema, vsekakor bolj podpiramo spodbude kot prepovedi,” nam je dejal Smrdelj.

Meni, da bi lahko država zeleni prehod lažje izpeljala s spodbujanjem prehoda na obnovljive vire. V Pivki denimo snujejo daljinsko ogrevanje na biomaso iz kotlovnice, ki stoji na območju nekdanje tovarne Javor, pri čemer upajo tudi na subvencijo države. “Ustrezna finančna podpora države bi izboljšala ekonomiko, s tem pa povečala stimulacijo prebivalcev in podjetij za priključitev,” meni Smrdelj.

“Energetika je delikatna in pomembna tema, vsekakor bolj podpiramo spodbude kot prepovedi.”

Robert Smrdelj, župan Pivke in predsednik Združenja občin Slovenije

Ljubljana proti prepovedi novih plinskih kotlov

Ljubljanska občina je v odzivu na predlog zakona nasprotovala omejevanju rabe plina z navedbo, da je rešitev razogljičenje plinovodnega omrežja, ki naj bi ga v prestolnici izvedli do leta 2032. Alternativna rešitev plinskemu ogrevanju je v Ljubljani po navedbah občine vgradnja električnih toplotnih črpalk, a “obstoječe elektroenergetsko omrežje ne omogoča množične uporabe toplotnih črpalk, ravno tako pa v zimskem času tudi ni na voljo zadostnih količin proizvodnje elektrike”. Vgradnja biomasnih kotlov bo po sprejemu energetskega zakona “močno omejena”, ocenjuje občina, širitev daljinskega ogrevanja pa je omejena na območja z zadostno gostoto pozidave, so navedli v pripombah na predlog zakona.

Na občini so zapisali še, da na ravni Evrope zaenkrat še ni prišlo do prepovedi plinskih kotlov in da so nekatere države Evropske unije (EU) sprostile napovedane omejitve pri prepovedi plinskih kotlov.

Maribor: “Za večino občanov prepoved ne bi bila težava”

Na mariborski mestni občini so na naše vprašanje, ali morda že imajo kakšna pravila, ki prebivalcem omejujejo rabo trdih goriv, odgovorili pritrdilno. “Mestna občina Maribor je imela pred 20 leti velik problem z onesnaženostjo zraka v občini zaradi neustreznih načinov ogrevanja. Zato je bila sprejeta odločitev in prek energetsko-podnebnega koncepta opredeljeno, da je najprimernejši način ogrevanja v urbanih središčih daljinsko ogrevanje, zemeljski plin kot zelo čist energent in toplotne črpalke, kjer drugega omrežja ni na voljo. To velja za urbani del občine,” so nam pojasnili.

Izven urbanega dela lahko občani uporabljajo lesno biomaso, vendar se jih po navedbah občine redno obvešča o pravilni uporabi ter poziva k nakupu novejših naprav, ki “imajo filtre in načine, da je prašnih delcev v zraku čim manj”.

Na občini, ki jo vodi Sašo Arsenović, menijo, da za večino občanov Maribora tudi uveljavitev zdaj predlagane prepovedi ne bi pomenila težave. “Problematična oziroma mejna bodo samo območja v strnjenih naseljih, kjer tehnično ali zakonodajno ne bo možna uporaba prioritetnih energentov, hkrati pa bo prepovedana lesna biomasa. To bo moral opredeliti lokalni energetski koncept. Dejstvo pa je, da je potrebno za uporabo lesne biomase opredeliti in nadzirati kakovost naprav in goriva ter kaznovati uporabnike neprimernih naprav in goriva,” menijo.

Spodbude za vgradnjo sodobnih peči na biomaso

Tudi v novomeški mestni občini imajo sprejet odlok o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje, ki dopušča tudi rabo trdne biomase, če “se energent sežiga v kurilni napravi, ki izpolnjuje pogoje za nove kurilne naprave v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav”.

Na vprašanje, ali podpirajo predlagano prepoved, odgovarjajo, da je razvoj ogrevanja z lesno biomaso v zadnjih letih napredoval. “Sodobne peči na drva, pelete in sekance omogočajo čistejše ogrevanje kot včasih, prednost tovrstnega ogrevanja pa je tudi uporaba obnovljivega vira. Menimo, da bi bila bolj primerna uvedba spodbude za vgradnjo sodobnih peči na lesno biomaso in izvajanje poostrenega nadzora dimnikarskih služb v času kurilne sezone.”

S konstruktivno razpravo do izboljšav

Smrdelj pričakuje, da bo razprava o morebitni prepovedi rabe posameznih ogrevalnih naprav še dolga.

Tako na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo kot v poslanski skupini vladajoče Svobode pa so nam včeraj dejali, da se je zakonodajni postopek šele začel in da je do obravnave predloga zakona ter morebitnih amandmajev še več tednov. Oboji bodo pozdravili razpravo in predloge, ki bodo prispevali k dodatnemu izboljšanju besedila vladnega zakona.

Iz Levice so nam odgovorili, da v tem trenutku ne načrtujejo kakšnih dopolnil predlagane zakonodaje. Iz drugih parlamentarnih strank nismo dobili odgovora glede morebitne podpore spremembam, ki so jih že predlagale občine.