Pada še zadnja svetovna metropola z dostopnimi cenami stanovanj
Tokio se med svetovnimi velemesti omenja kot zadnja trdnjava z dostopnimi cenami stanovanj. Kako je Japoncem še uspeva, čeprav se tudi ta "trdnjava" maje?
V zadnjih desetih letih so se številni mladi po svetu zaleteli v zid, ki jim je izrisal kruto resničnost: cene stanovanj so zanje tako rekoč nedosegljive.
Podobne razmere vladajo pri nas. V Ljubljani je bilo treba v prvem lanskem polletju za mediano kvadratnega metra rabljenega stanovanja odšteti 3.880 evrov. Srednja cena 51-kvadratnega stanovanja se je tako gibala malo pod 200 tisoč evri.
Še mnogo huje kot pri nas je nekaterih drugih mestih Zahodne Evrope in v velikih ameriških mestih. A ena metropola je pri tem izjema že leta, in sicer Tokio.
Gradnja, gradnja in še enkrat gradnja
V japonskem glavnem mestu je ponudba skoraj izenačena s povpraševanjem. Kaj je skrivnost? Gradnja, piše The New York Times.
Japonci so v zadnjem stoletju zgradili več stanovanjskih enot, kot je vseh stanovanj v New Yorku. Tokio si je s takšno politiko zagotovil celo prvo mesto na seznamu največjih svetovnih mest.
Japonsko glavno mesto je v primerjavi z ostalimi velemesti po svetu občutno cenejše, a – pozor – tudi to se spreminja.
Ohranjanje velikega števila cenovno dostopnih stanovanj ima tudi slabo plat. V Tokiu primanjkuje zelenih površin, bivalni prostori pa so po zahodnih standardih majhni.
Poplava investicij v Tokiu
Po desetletjih deflacije in stagnacije gospodarske rasti Japonska zdaj doživlja investicijski razcvet, poroča Reuters. S tem pa se višajo tudi cene stanovanj, ki so v središču Tokia že previsoke za plitke žepe mladih Japoncev.
Poplava naložb je v prvi polovici leta 2023 po podatkih Inštituta za ekonomiko nepremičnin (Real Estate Economic Institute) povprečno ceno novega stanovanja v centru mesta dvignila za kar 60 odstotkov. Ob koncu lanskega leta pa so bile cene že na rekordnih ravneh.
Za novogradnjo je v Tokiu treba zdaj odšteti približno 81 milijonov japonskih jenov oziroma slabih 497 tisoč evrov. Za primerjavo: cene so se še konec leta 2020 gibale okoli 60,8 milijona japonskih jenov (malo manj kot 373 tisoč evrov), ugotavlja Bloomberg.
Med razlogi za rast cen pa sta tudi padanje ponudbe in vse višji stroški gradnje.
Cene nepremičnin rastejo tako hitro, da se je Tokio znašel že v samem vrhu svetovnih mest, v katerih si domačini stanovanj skorajda ne morejo več kupiti. Na vrhu te lestvice sicer “kraljuj” Hong Kong, kažejo podatki poročila UBS o nepremičninah po svetu.
