Lekcije vlagateljskega guruja: kdaj se je najbolj opekel in kdaj mu je uspelo

Sedeminsedemdesetletni ustanovitelj in glavni izvršni direktor družbe Blackstone je odraščal v predmestju Filadelfije. Že pri desetih letih je delal v očetovi trgovini z zavesami in posteljnino ter pomagal za prodajnim pultom.

Njegova želja po uspehu se je pojavila že zgodaj. V svoji knjigi “What It Takes” se spominja, kako je očeta prosil, naj razširi njihovo uspešno trgovino s tekstilnim blagom na nacionalno raven ali celo v zvezno državo Pensilvanija. Oče je to odklonil, rekoč: “Sem zelo srečen človek. Imamo lepo hišo. Imamo dva avtomobila. Imam dovolj denarja, da tebe in tvoje brate pošljem na fakulteto. Kaj še potrebujem?”

Schwarzman, ki je obiskoval univerzo Yale, je nadoknadil očetovo pomanjkanje ambicioznosti. Od leta 1985, ko je s pokojnim Petom Petersenom ustanovil investicijsko družbo Blackstone, je ta do danes zrasel v največjega svetovnega upravljalca alternativnih naložb z več kot bilijonom dolarjev sredstev. Schwarzmanovo neto premoženje po oceni revije Forbes znaša 39 milijard dolarjev, njegovo podjetje pa je ustvarilo več milijarderjev, med njimi tudi svojega sedanjega predsednika Jonathana Graya, ki je vreden 7,6 milijarde dolarjev.

Blackstone je v začetku deloval po načelu tradicionalne operacije nakupa firme s posojilom, dodatno zadolžitvijo te in prodajo, vendar se je pozneje razvil v podjetje, ki bolj kupuje in gradi, vključno z inovativnimi tehnikami financiranja. Nepremičnine so za Blackstone velik posel. Trenutno ima v svojem 300 milijard dolarjev vrednem portfelju poslovnih nepremičnin v lasti več kot 12.000 nepremičnin. V Evropi je največji lastnik skladišč in logističnih objektov.

Kako ste se začeli ukvarjati z naložbami?

Začel sem na področju investicij zasebnega kapitala, zastopal sem nekatera podjetja, ki so se šele začela ukvarjati s tem poslom. Pri Lehman Brothers sem vodil skupino za združitve in prevzeme, ki je svetovala pri poslih zasebnega kapitala. Tam sem vsega skupaj preživel 13 let in na koncu postal glavni izvršni direktor. Ljudje v tem majhnem, nastajajočem svetu zasebnega kapitala (opomba: takrat je to bilo znano kot odkupi s finančnim vzvodom – LBO) so bili nekako moji vrstniki, zato so bili del moje družbe.

Ljudje jih niso želeli zastopati, ker so bili posli, ki so jih sklepali, zelo majhni in celoten koncept je bil nov. Zato je bilo zame naravno, da sem to storil, saj sem jih poznal. Ker sem jim svetoval, sem videl, kako ti posli potekajo. To je bil moj začetek. Leta 1982 pa sem želel, da bi se v ta posel vključil Lehman Brothers, ker sem menil, da bi lahko kot ena največjih investicijskih družb na svetu zbrali veliko več denarja. Lehmanov izvršni odbor je vstop v posel zasebnega kapitala zavrnil, kar je bila po mojem mnenju odločitev, zaradi katere so veliko izgubili.

Kako se je skozi vašo kariero spremenila vaša strategija glede naložb?

Od leta 1985, ko smo začeli, se je svet dramatično spremenil. Zdaj ne gre samo za zasebni kapital, ampak je celo zasebni kapital razdeljen na različne podrazrede. Podjetja, kot smo bili mi, so bila pionirji pri vstopu v druge alternativne razrede premoženja, kot so nepremičnine, hedge skladi in posojila. Zdaj imamo 72 različnih strategij vlaganja, ko smo začeli, je bila ena sama.

Zdaj imamo 72 različnih strategij vlaganja, ko smo začeli, je bila ena sama.

Stephen Schwarzman, Blackstone

Svet se je sčasoma spremenil in bolj smiselno je bilo stvari diverzificirati in dodati vse te nove strategije. Vendar na to nikoli nismo gledali kot na diverzifikacijo. Na to smo gledali kot na različne smeri, v katere bi se lahko podali in ki so bile ciklično podcenjene, pri čemer bi vstop na to področje pomenil odlične rezultate za naše obstoječe stranke, ki so imele sredstva v drugih produktih. Tako so ljudje, ki niso vedeli, kaj počnemo in zakaj to počnemo, menili, da smo diverzificirani.

Mi smo imeli občutek, da počnemo nekaj, kar je naravnost čudovito. To je eden od razlogov, zakaj smo bili na koncu uspešni skoraj v vsem, kar smo počeli, in zakaj so drugi, ki so poskušali posnemati našo strategijo, pogosto vstopili na ta poslovna področja v času, ko so bila ta precenjena ali pa ni bilo mogoče pritegniti res odličnih ljudi, ki bi imeli potrebno znanje o tem področju.

Katera naložba je po vašem mnenju največji uspeh vašega podjetja v preteklih letih?

Ena od res izjemnih je bila naša naložba v družbo Hilton, ki smo jo izvedli v začetku julija 2007, na vrhuncu vrednosti delnic. Zavedali smo se, da smo zanjo plačali zelo visoko ceno, vendar smo verjeli, da obstajata vsaj dve izjemni priložnosti za povečanje Hiltonovega dobička.

Prva je bila, da se Hilton že vsaj dve desetletji ni širil v mednarodnem okolju. Bil je prvo ime na mednarodni ravni, vendar je imel vse starejše hotele in nobenih novih. Menili smo, da bi lahko, če bi z vidika družbe za upravljanje agresivno odpirali nove hotele in če bi našli še druge vlagatelje, verjetno povečali zaslužek – samo s to dejavnostjo – za približno 500 milijonov dolarjev na leto.

Druga priložnost je bilo dejstvo, da je Hilton vodil svojo dejavnost s treh sedežev in s tremi kompletnimi skupinami vodilnih uslužbencev. Podjetje tega ne potrebuje, vodiš ga lahko z enega mesta. Zato smo menili, da bi lahko tu s povečanjem učinkovitosti prihranili 500 milijonov dolarjev. Ko smo kupili podjetje, smo kljub temu, da smo plačali precejšnjo ceno, bili prepričani, da je bila cena vseeno precej ugodna. Ker smo vedeli, kaj je mogoče razmeroma preprosto doseči. In to se je izkazalo za resnično.

Potem je prišlo do svetovne finančne krize, ki je zmanjšala zaslužek podjetja za približno 500 milijonov dolarjev. Smešno, te številke so nekako enake. Zato smo v posel vložili še več denarja, da bi zagotovili, da bo obstal. Sledilo je obdobje oživitve gospodarstva, ki se mu je pridružila omenjena dodatna milijarda dolarjev dobička. Ob tem smo zabeležili tudi nenehno rast v celotnem obdobju in boljše upravljanje obstoječih nepremičnin. Vse to nam je prineslo skupni dobiček v višini 14 milijard dolarjev, kar je bil izjemen rezultat.

Nam lahko poveste za kakšno naložbo, ki je bila eno večjih razočaranj, in iz katere ste se nekaj naučili?

Seveda. Rekel bi, da je bila več kot razočaranje, katastrofa. To je bil Edgcomb Steel, tretja naložba, ki smo jo izvedli leta 1989. To je bilo podjetje za distribucijo jekla. Pri tem poslu je šlo vse narobe. Naša analiza tega posla je bila napačna. Eden od naših partnerjev je mislil, da gre za preprost zaslužek z dobičkom iz zalog. Z drugimi besedami, cene jekla so nenehno rasle. Imeli smo zalogo in ne glede na to, koliko smo zanjo plačali, je bila po naključju vredna veliko. Ko se cene jekla znižajo, se zgodi ravno obratno. In ko so se cene znižale, so se prihodki podjetja zmanjšali in podjetje je imelo težave z odplačevanjem dolga.

Ena od res izjemnih je bila naša naložba v družbo Hilton, ki smo jo izvedli v začetku julija 2007, na vrhuncu vrednosti delnic.

Stephen Schwarzman, Blackstone

V podjetje smo vložili še več denarja, da bi ga rešili, vendar je še naprej slabo poslovalo. Takrat sem spoznal, da je edina rešitev prodaja podjetja, kar smo leta 1990 tudi storili. Prodali smo ga velikemu jeklarskemu podjetju v Franciji. Izgubili smo sto odstotkov prvotne naložbe, čeprav smo rešili denar, ki smo ga vložili drugič. To je bila zelo travmatična izkušnja. Bil sem tisti, ki je sprejel končno odločitev o sklenitvi posla, zato je bila to moja napaka. Zavedel sem se, da takšne napake ne smemo nikoli več ponoviti.

Zato smo spremenili način sprejemanja odločitev v podjetju, da se ne bi zanašali samo name. Pri vsaki nadaljnji odločitvi sodelujejo vsi partnerji v podjetju v zelo formalnem postopku namesto v neformalnem, ki smo ga imeli prej. Vse dejavnike tveganja je treba navesti in nato o njih temeljito razpravljati med partnerji. Preprosto pravilo je, da je moral vsak za mizo razpravljati o morebitnih slabostih posla in scenariju, v katerem bi lahko izgubili denar.

Ta postopek smo sprejeli pravzaprav za vse, kar počnemo, tako da nam je uspelo uvesti depersonalizirano sprejemanje odločitev. Vsi so se navadili, da jih vedno skrbi, kaj gre lahko narobe, ne le, kaj gre lahko dobro. Zato je, ironično, Edgcomb postal najpomembnejša naložba, ki smo jo kdajkoli izvedli – kljub bolečini, ki smo jo prestali – saj je z vidika učenja takoj spremenila delovanje podjetja.

Kaj so po vašem mnenju najpomembnejši kazalniki, na katere morate biti pozorni kot vlagatelji? Na katere dejavnike – bodisi makro ali mikro – ste najbolj pozorni?

Razumeti morate makrookolje, v katerega vlagate – to vam pomaga pri nadzoru cen in določitvi vaših pričakovanj glede uspešnosti naložbe na mikro ravni. Najprej pogledamo, kateri so splošni dejavniki uspeha nekega podjetja? In iščemo tako imenovane dobre soseske, kjer je videti, da je rast vgrajena v določeno panogo in podjetje. Pa tudi, da ni posebej podvrženo gospodarskim ciklom.

Primer tega je revolucija umetne inteligence s podatkovnimi centri, kjer imamo trenutno največji delež na svetu, ko gre za gradnjo podatkovnih centrov za umetno inteligenco. Ta trend smo prepoznali pred tremi leti, še pred ChatGPT. In tako je podjetje, ki smo ga kupili pred tremi leti – QTS – od takrat zraslo za šestkrat (Blackstone je podjetje QTS, ki se ukvarja z zakupom podatkovnih centrov, pred tremi leti kupil za približno 10 milijard dolarjev, kar je bila takrat največja transakcija na področju podatkovnih centrov v zgodovini).

Druga pomembna stvar, ki jo preverjamo, je, ali se podjetje lahko geografsko razširi. S podatkovnimi centri in podobnim se to dogaja že zdaj.

Če bi sebi kot 20-letniku lahko dali kakšen nasvet o vlaganju, kakšen bi bil?

Obdajte se z najpametnejšimi ljudmi, ki jih lahko najdete, in vzpostavite sistem, ki ustvarja ogromno podatkov, namenjenih nadzoru, varnemu poslovanju in konkurenčnosti. Bodite potrpežljivi. Ne sprejemajte naložbenih odločitev na silo – vlagajte le, ko ste prepričani, da bo nekaj delovalo. Vem, da moji možgani delujejo tako, da potrebujem veliko vhodnih podatkov, da lahko prepoznam trende in razumem stvari. Več kot imam informacij, lažje se odločim. Nekateri ljudje lahko samo sedijo v sobi in berejo letna poročila ali razmišljajo o vélikih stvareh. Jaz sem vedno potreboval veliko najnovejših informacij, o katerih lahko razmišljam – in potem lahko v teh podatkih običajno prepoznam vzorce. Če ni podatkov, je težko videti vzorce.

Pri naložbi v Edgcomb Steel je šlo vse narobe. Naša analiza tega posla je bila napačna. Zavedel sem se, da takšne napake ne smemo ponoviti.

Stephen Schwarzman, Blackstone

Ali trenutno obstaja naložbena tema, za katero menite, da je danes še posebej primerna za vlagatelje?

Dve ali tri stvari. Krediti ostajajo izjemno dobro področje z vidika razmerja med tveganjem in donosnostjo. Pri nepremičninah se začenja spreminjati gospodarski cikel, saj se je gradnja v skoraj vseh razredih bistveno zmanjšala. Na področju zasebnega kapitala pa bo postalo veliko bolj živahno, ko se bodo obrestne mere začele pozneje v tem letu zniževati – po mojem mnenju okoli tretjega ali četrtega četrtletja, lahko pa nas presenetijo tudi že prej.

Kaj so po vašem mnenju največja tveganja, s katerimi se danes soočajo vlagatelji, bodisi z vidika širše strategije bodisi z vidika trenutnih razmer?

Največje tveganje so trenutne geopolitične razmere. Drugo so skrbi, povezane z nadaljnjimi koraki regulatorjev, tretje pa politična negotovost. Od nastopa sedanje ameriške administracije smo priča pravemu trendu eksponentnega povečevanja predpisov na skoraj vseh področjih. Sčasoma ima tovrstni pristop negativen vpliv na gospodarsko rast.

Katero knjigo bi v branje priporočili vsakemu vlagatelju?

Lahko bi prebrali mojo knjigo What It Takes, ki je postala velika uspešnica. Ljudje po vsem svetu se ves čas želijo z mano pogovarjati o njej. Zdi se, da je imela velik vpliv na veliko ljudi. Sam ne berem veliko poslovnih knjig, ker tej dejavnosti že tako posvečam veliko časa. Ena od dobrih knjig, ki sem jih prebral pred kratkim in mi je bila všeč, je bila knjiga Shoe Dog. Gre za spomine Phila Knighta o graditvi podjetja Nike. Zanimivo je bilo spoznati njegov boj za ustanovitev podjetja. Vedno berem več knjig naenkrat.

Avtor članka je Sergei Klebnikov.