Kampiranje za premožne: koliko stane oddih na seniku, v čebelnjaku, vinskem sodu

Lanska turistična sezona je bila v Sloveniji rekordna. Prenočitev je bilo skupno 16,1 milijona, kar je za štiri odstotke več kot leta 2022 in dva odstotka več kot v doslej najuspešnejšem letu 2019.

V hotelih so turisti ustvarili 6,9 milijona prenočitev ali 43 odstotkov vseh. Sledile so zasebne sobe, apartmaji in hiše s 23 odstotki ter kampi s 14 odstotki. Le kampi so v zadnjem letu zabeležili upad, in sicer za štiri odstotke, na kar so vplivale poletne poplave.

Vendar ni upadel celoten segment kampov, ki letno ustvari 2,24 milijona nočitev. Še vedno namreč po besedah direktorja Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedje Pobegajla raste zanimanje za glamping.

“To lahko pripisujemo k vedno večjemu poudarku na vračanje k naravi in nemnožičnost turizma,” razloge za vzpon glampingov našteva šef TGZS. Lokacije so raztresene po različnih delih Slovenije, ponudba pa je zelo raznolika – bivanje v vinskih sodih, drevesnih krošnjah, čebelnjakih, na senikih …

Brez uradne kategorizacije

Termin glamping je nastal iz besed glamur in kamping. Lične hiške, kjer imate vse ugodnosti hotelske nastanitve, vendar ste bližje narave. Slovenska turistična organizacija (STO) je glamping opisala kot “inovativno obliko nastanitve v naravnem okolju z dodatkom razkošja”.

Po slovenskih predpisih je nadstandardna dopolnilna ponudba raznih nastanitvenih gostinskih obratov. Poleg kampov lahko glamping ponujajo tudi hoteli, moteli, penzioni, gostišča in apartmaji.

Za glamping sicer ni uradne kategorizacije, obstajajo pa ocenjevalna merila specializiranih podjetij, ki glampingom dodeljujejo kategorije (npr. zvezdice) v okviru svojih blagovnih znamk. Minimalni standardi nastanitvene ponudbe vsakega glampinga so urejene sanitarije, oskrba s tekočo vodo in posode za ločevanje odpadkov.

Slovenski začetki pred 14 leti

Ob višjih cenah nastanitev v primerjavi z običajnimi zmogljivostmi kampov glampingi tudi podaljšujejo turistično sezono. Evropski trg glampingov je bil po oceni statistične strani Arizton leta 2022 težek 800 milijonov evrov, do leta 2028 pa naj bi zrasel na 1,6 milijarde evrov.

“V Sloveniji se je prva tovrstna ponudba pojavila pred približno 14 leti. Je vsekakor vrsta kampiranja in ne hotelska nastanitev. Je dopustovanje v naravi, na svežem zraku, med zelenim rastlinjem in ne med stenami hotelske sobe,” Pobegajlo odgovarja na vprašanje, kam bi lahko uvrstili glamping.

Ob tem dodaja, da ta oblika nastanitev ne “krade” gostov drugim turističnim zmogljivostim, saj “gre za vrsto inovativne ponudbe v kampih”.

“Tisti, ki imajo radi kampiranje z malo več luksuza, zasebnosti in razvajanja, gredo v del kampa z glamping ponudbo,” razlaga.

Registriranih 159 subjektov

Po podatkih registra nastanitvenih obratov Ajpesa je v kategoriji “druge oblike bivanja na prostem (glamping in drugo) na današnji dan aktivnih 159 subjektov. “Veseli nas, da je ponudba v Sloveniji obsežna in razpršena po državi,” dodaja Pobegajlo. Slovenski glampingi se pogosto znajdejo na različnih seznamih spletnih strani za iskanje počitniških nastanitev.

Eden prvih pri nas je bil Garden Village Bled, kjer so prve goste sprejeli pred desetimi leti. Zdaj imajo 24 enot, ki jih sestavlja šest hišk na drevesu, šest glamuroznih šotorov, dva luksuzna apartmaja, devet rečnih šotorov in en šotor na drevesu. Sprejmejo lahko 85 ljudi.

“Večina gostov, 98 odstotkov, je tujih. Po večini gre za družine z mladimi otroki in mlajše pare,” odgovarja Dejan Andrič iz Garden Village Bled. Leta 2021 so našteli 7.880 gostov, leta 2022 10.370, lani pa 10.570.

Cene tudi čez 500 evrov na noč

“Zanimanje za tovrsten segment tudi v zadnjih letih ne pojenja, temveč se stopnjuje. K temu veliko pripomore Slovenija kot zelena destinacija in seveda želje gostov po drugačnem bivanju, ki vključuje ali pa se dotika narave,” meni Andrič.

Dnevne cene so odvisne od tipa namestitev, v glavni sezoni pa se gibljejo med 169 in 528 evri. Spomladi in jeseni so nekoliko nižje – med 100 in 250 evri na noč.

V Ribnem jih je glamping rešil med epidemijo

Za Hotel Ribno je bil glamping rešitev v času epidemije leta 2020. Takrat je direktor in lastnik družinskega hotela Matija Blažič dejal, da je bil glamping turistični hit in “bi brez njega tenko piskali”.

Prvih osem hišk so odprli poleti 2016, zdaj pa jih imajo skupno 25, kjer lahko sprejmejo 100 ljudi. Cene se gibljejo med 150 in 400 evri na noč.

Leta 2020, ko je bila korona, so imeli 3.767 gostov. Leto pozneje, ko je še prav tako vplivala epidemija, je število gostov poskočilo na 8.650. Zadnjih dve leti pa so sprejeli več kot 17.000 gostov; leta 2022 17.468 in lani 19.007.

“Zanimanje pri nas je stabilno,” Blažič ocenjuje povpraševanje za Slovensko in kolesarsko vas, kakor se imenuje njihov glamping. Sicer dodaja, da so ti že skoraj na vsakem vogalu, zato bi po njegovi oceni bila potrebna standardizacija, podobno kot v hotelirstvu.

Spanje z zajtrkom v Vinski vasi na Ptuju, kjer so glamping uredili v vinskih sodih, stane 94 evrov na noč. Za hiško za štiri osebe v drevesni krošnjah na Bledu boste odšteli v visoki sezoni 341 evrov na noč. Noč v čebelnjaku vas bo prišla od 255 evrov na noč.

Vse večje zanimanje so v zadnjih letih opazili tudi v Slovenski turistični organizaciji, kjer so pred časom postavili spletno podstran samo s ponudbo glampingov po Sloveniji, letos pa so prenovili še publikacijo “Kampi, glampingi in postajališča za avtodome”, ki so jo pripravili skupaj s TGZS.