Znano je, kdo so najbogatejši Slovenci 2024

Stoterica najbogatejših Slovencev na lestvici revije Finance Manager je letos “težja” za 4 odstotke oziroma nekaj več kot 1,2 milijarde evrov in tako z 9,97 milijarde evrov najpremožnejša doslej. Rast je večja kot lani, a skromnejša kot v letih 2021 in 2022, pojasnjujejo v uredništvu revije Finance Manager.

Prag za vstop na lestvico je bil letos 43,1 milijona evrov in je za kar osem milijonov višji kot lani. Približno 200 posameznikov je z ocenjenim premoženjem, večjim od 20 milijonov evrov.

Dobre napovedi

“Ob upoštevanju rasti stroškov v poslovnem okolju in ohlajanja v nekaterih panogah – predvsem avtomobilski – so številna podjetja s svojo sposobnostjo vzdrževanja visoko nadpovprečnih dobičkovnih marž pozitivno presenetila. Pod splošnim vtisom nemškega gospodarskega ohlajanja je tudi zelo spodbudno prebrati napovedi nadaljnje rasti tako prihodkov kot dobička šampionov,” pojasnjujejo v Finance Managerju.

V preteklosti so zasluge za visoke skoke ocen imeli tudi prevzemi po presenetljivo visokih večkratnikih dobička, ob višjih obrestnih merah pa je tovrstne aktivnosti precej manj kot pred leti.

Štirje novinci...

Med stoterico najpremožnejših so letos štirje novinci. Najvišje je nekdanji finančnik Primož Artač, ustanovitelj razmeroma mladega podjetja Tosla, ki deluje komaj desetletje. Po letih svetovanj živilskim podjetjem je zaznal nišo v proizvodnji sirupov, se nato lotil sadnih mešanic, nazadnje pa vstopil na trg tekočega kolagena. Predvsem po zaslugi poslov z ameriškimi naročniki je podjetje s 35 zaposlenimi ob 19,6 milijona evrov prihodkov lani ustvarilo kar 7,5 milijona evrov čistega dobička.

Medtem je iz prve deseterice izpadel Damian Merlak, ki je obogatel s prodajo ene prvih kriptomenjalnic na svetu Bitstamp.

… in štirje športniki

Na lestvici so, tako kot lani, štirje športniki, tudi sporočajo iz Finance Managerja. Največji skok je uspel Luki Dončiću, ki je ob ocenjeni rasti premoženja za 31 milijonov evrov, na 105 milijonov evrov, vkorakal v ligo stotih milijonov in na 22. mestu postavil nov mejnik za športnike na lestvici.

Pred nedavnim upokojeni košarkar Goran Dragić na lestvici zaseda 44. mesto z ocenjenimi 69,4 milijona evrov premoženja, Jan Oblak 85. mesto z ocenjenimi 47,6 milijona evrov, Anže Kopitar pa 93. mesto s 45,3 milijona. Pri športnikih sestavljalci lestvice za merilo premoženja jemljejo bruto plače, znižane za davke in ocenjene stroške (pri čemer so konservativni), ne upoštevajo pa morebitnih donosov, ustvarjenih z upravljanjem prihrankov.

Kdo so torej najbogatejši Slovenci?

1. Iza Sia Login in Samo Login, ocena premoženja: vsak po 414 milijonov evrov

Po devetih letih na vrhu sta Iza Sia in Samo Login lani zdrsnila na drugo mesto, predvsem zato, ker so pri Finance Managerju njuno premoženje razdelili na pol, potem ko sta se zasebno razšla. Kot je znano, sta obogatela z zabavno aplikacijo govorečega mačka Toma, ki je nato dobil še druščino prijateljev. Večinski delež v podjetje Outfit7, ki je razvijalo te aplikacije, sta leta 2017 prodala za 689 milijonov evrov.

Letos pa sta se znova povzpela na vrh. Analitiki so kupnino od prodaje Outfita7 namreč prilagodili za 20-odstotno inflacijo. “Ob več kot 30-odstotni rasti nepremičnin v triletnem obdobju in več kot 50-odstotni donosnosti delnic na ljubljanski borzi namreč težko vztrajamo pri tem, da najuspešnejši slovenski podjetniki ne zmorejo (vsaj) ohranjati kupne moči svojih milijonov. Če bi v minulih letih vedeli za takšen razplet inflacijske zgodbe ‒ predvsem, da bo v zadnji etapi vodila v tako veliko rast vrednosti naložb ‒, bi že prej zvišali vrednost ocenjenega premoženja. A si tega nismo upali, tudi zato, ker smo bili pod vtisom poka obvezniškega balona in s tem povezanih nevšečnosti pri plemenitenju (oziroma ohranjanju vrednosti) premoženja,” so vrednotenje pojasnili pri Finance Managerju.

3. Jure Knez, ocena premoženja: 360 milijonov evrov

Merjeno v evrih, je največji skok uspel Juretu Knezu, soustanovitelju trboveljskega Dewesofta, razvijalca programske opreme za merilno tehnologijo in zbiranje podatkov. Vse od ustanovitve v letu 2000 Dewesoft beleži večje prihodke, tudi lani, ko je skupina ustvarila 103,5 milijona evrov prihodkov ob 36-odstotni EBIT dobičkovni marži. Ob tem so analitiki oceno vrednosti premoženja povišali za 117 milijonov, na 360 milijonov evrov, kar je desetkratnik ocene pred petimi leti. Knez se je s tem prvič uvrstil med prvih pet.

4. Vesna in Dari Južna, ocena premoženja: 345 milijonov evrov

Dari in Vesna Južna sta poslovno pot začela z ustanovitvijo borznoposredniške družbe Perspektiva, v njem imata zakonca Južna vsak polovični delež. Prek dveh holdingov Vizija imata v lasti gradbeno podjetje CGP, Tiskarno Novo mesto, Lisco in še nekaj naložb, med njimi okoli desetino Petrola. Kako močen je Južna v Petrolu, se je pokazalo ob menjavi na vrhu družbe, ko je morala mesto predsednice uprave zapustiti Nada Drobne Popović. Ta je po naših informacijah prišla navzkriž prav z Južno.

Prihodki skupine Perspektiva FT so se lani povečali za šest odstotkov, na 366 milijonov evrov, čisti dobiček je zrasel za tretjino, na skoraj 35 milijonov evrov, kar je največ do zdaj. Skupina Perspektiva se je sicer predlanskim dokončno razdolžila in napoveduje nove prevzeme, pojasnjujejo pri Finance Managerju.

Več o tem, kako sta obogatela zakonca Južna, v članku Bogat in vpliven: Kdo je Dari Južna, ki vleče niti tudi v Petrolu.

5. Družina Šešok, ocena premoženja: 340 milijonov evrov

Menedžerji Iskre s predsednikom uprave Dušanom Šešokom na čelu so leta 2006 prevzeli Iskro in najeta posojila potem poplačali iz Iskrinih sredstev. Šešokova sinova Klemen in Matija sta od delničarjev postopoma odkupila skupaj 47 odstotkov Iskre. Družina Šešok je ustvarila dva stebra premoženja. Prvi je skupina Iskra, drugi pa so nepremičnine. Krovni holding skupine je v Nemčiji in se imenuje Finadria. Pred kratkim so dobili veliki posel v Dubrovniku, spomladi so prevzeli še eno podjetje na Hrvaškem.

Razlog za rast ocene je napoved rasti dobička in razvoj nepremičninskih poslov, razlagajo sestavljalci lestvice.

6. Družina Lah, ocena premoženja: 326 milijonov evrov

Igor Lah, lani najbogatejši Slovenec, je v zadnjem letu izgubil 59 milijonov evrov premoženja in izpadel iz prve peterice. Znižanje gre predvsem na račun manj dobičkonosnega poslovanja Steklarne Hrastnik in skromnejših načrtov v težjih tržnih razmerah. Drugi ključni del premoženja Laha, ki je obogatel v privatizaciji z zbiranjem lastninskih certifikatov državljanov, so nepremičnine. Prek ciprskega holdinga Kalantia ima tudi delnice slovenskih elektrodistribucijskih podjetij. Leta 2015 je lastništvo razdelil med družinske člane. Več o tem, kako je diplomant računalništva postal najbogatejši Slovenec, v članku Kdo je Igor Lah, novi najbogatejši Slovenec. Intervju z njim pa si lahko preberete tukaj: Najbogatejši Slovenec za Forbes Slovenija: Mene nikoli nihče ne pokliče.

7. Igor Akrapovič, ocena premoženja: 253 milijonov evrov

Razvijalec svetovno znanih izpušnih sistemov Igor Akrapovič se je letos pomaknil tri mesta višje. Njegovo podjetje Akrapovič v Ivančni Gorici izdeluje izpušne sisteme za motocikle in avtomobile ter titanove ulitke. Igor Akrapovič je podjetje ustanovil po končani motociklistični tekmovalni karieri.

Lani je Akrapovič povečal prihodke za skoraj šest odstotkov, dosegli so rekorden čisti dobiček, ki je presegel 28 milijonov evrov. Število zaposlenih se je do konca leta za malenkost zmanjšalo, na 1.743. Poslovanje podjetja je zelo uspešno, so pa vrednotenja v panogi skromnejša, posledično je ocena nižja, kot bi morda kdo sklepal na podlagi dobička in dividend, so oceno pojasnili analitiki.

8. Marko Pistotnik, ocena premoženja: 252 milijonov evrov

Marko Pistotnik je bil prek svoje ciprske družbe Tarmea7 18,45-odstotni lastnik Outfita7, ki je bil leta 2017 prodan za milijardo dolarjev kitajski družbi Zhejiang Jinke. Kupnino od prodaje so analitiki Finance Managerja, tako kot pri Izi Sii in Samu Loginu, prilagodili za 20-odstotno inflacijo, kar je Pistotnika letos znova postavilo med prvo deseterico.

9. Ivo in Anastasia Taja Boscarol, ocena premoženja: 249 milijonov evrov

Solastnika Pipistrela, razvijalca ultralahkih motorno-jadralnih in električnih letal, sta predlani spomladi podjetje prodala ameriškemu Textronu za 218 milijonov evrov. Ustanovila sta podjetje Boscarol in vlagata v različne projekte. Med drugim sta investirala v ljubljanski Kolosej, ki naj bi bil po zadnjih napovedih pod imenom Odiseja odprt prihodnjo pomlad. Prav tako sta vložila skoraj 10 hektarjev zemljišč v ljubljanskem BTC, kjer bo po načrtih nastala soseska s skoraj tisoč stanovanji. Boscarol je tudi ustanovil podjetje, ki razvija in proizvaja meso iz izvornih celic Tech4Meat, in vložil v ajdovskega proizvajalca obrambnih dronov C-Astral.

10. Joc Pečečnik, ocena premoženja: 240 milijonov evrov

Joc Pečečnik je obogatel z razvojem igralniških naprav. Predlani je ameriškemu skladu Oaktree Capital Management prodal svoj delež v Interblocku. “Vrednost kupnine ni javna. So pa krožile informacije, da bi utegnila znašati 380 milijonov dolarjev, pri čemer naj bi bil upoštevan tudi neto finančni dolg, ki je na zadnji dan leta 2021 znašal približno 140 milijonov evrov,” so lani pojasnili oceno pripravljalci lestvice. Iz razkritij v letnem poročilu so opazili, da je bil direktor nagrajen z deležem v mengeški skupini, pri čemer je bil odstotek lastništva družbe ovrednoten na 2,4 milijona evrov, iz česar izhaja vrednost celotne skupine dobrih 240 milijonov dolarjev. Letos so premoženje Pečečnika, tako kot pri drugih, ki se na lestvico uvrščajo s kupnino, povečali za inflacijo.

Kupnino Pečečnik nalaga v različne projekte, pri katerih pa nima vedno srečne roke. Med drugim se je opekel z nakupom tekstilnega podjetja Moda Mi&Lan.

10. Boštjan Bandelj, ocena premoženja: 240 milijonov evrov

Boštjan Bandelj je ustanovitelj in direktor podjetja Belektron, ki trguje z emisijskimi kuponi. To so dovolilnice za izpuste ogljikovega dioksida, ki jih je izdala EU. Belektron je imel tudi v težjem letu 2023 štiriodstotno rast prihodkov, ki so znašali 3,3 milijarde evrov. Čistega dobička je bilo za skoraj 30 milijonov evrov, osem odstotkov več kot predlanskim, denarna blazina podjetja pa je bila ob koncu minulega leta s 54 milijoni evrov presežnih sredstev zelo debela, so zapisali v Finance Managerju. Bandelj je tudi tretjinski lastnik v energetskem podjetju iz Žirovnice NGEN, ki razvija hranilnike energije.

Intervju z Bandljem si lahko preberete tukaj.