Dve leti po pobudi: kako se avtomobili učijo slovensko?

Dobri dve leti sta minili od pobude ministrstva za kulturo, ki je skupaj z Avto-moto zvezo Slovenije (Amzs), Zvezo potrošnikov Slovenije in Sindikatom Glosa avtomobilske znamke pozvala, naj svoje vmesnike v avtomobilih prevedejo v slovenščino.

Na zaslonu v avtomobilu dobivamo številne podatke med vožnjo. Že dolgo niso več omejeni le na prikaz hitrosti, vrtljajev, količine goriva ali temperature motorja, ampak prek njih upravljamo številne varnostne sisteme, zato lahko pride do težav, če sporočil oziroma navodil ne razumemo.

Ob pozivu je bilo med desetimi najbolj prodajanimi znamkami v Sloveniji kar polovica takšnih, kjer slovenskega jezika ni bilo na voljo.

Slovenski jezik so januarja 2021 po podatkih Amzs imeli Volkswagen, Renault, Škoda, Dacia in Nissan, medtem ko Kia, Hyundai, Citroen, Peugeot in Toyota možnosti izbire slovenskega jezika niso imeli.

V kočljivih primerih tudi nevarno

V pobudi so na ministrstvu takrat zapisali, da gre v primerih, ko slovenski jezik ni na voljo, za neposredno kršitev zakona o javni rabi slovenščine.

“V kočljivih okoliščinah (na primer ob nenadnih opozorilih na zaslonih v avtomobilih) lahko celo ogroža varnost in zdravje uporabnikov vozil in drugih udeležencev v prometu,” pa so dodali v Službi za slovenski jezik, ki spada pod ministrstvo za kulturo.

Na zaslonu v avtomobilu dobivamo številne podatke med vožnjo. Poleg tega prek njih upravljamo številne varnostne sisteme, zato lahko pride do težav, če sporočil oziroma navodil ne razumemo.

Na Amzs so se takrat srečali s primerom, ko voznik ni vedel, da se mu je pokvaril senzor za preprečevanje naleta vozil, saj ni razumel opozorila in mu v primeru naleta sistem ne bi pomagal.

Avtomobilskim uvoznikom je ministrstvo takrat dalo šest mesecev časa, da uporabniške vmesnike prevedejo, ob tem pa so podali tudi prijave na inšpektorat za kulturo in medije.

Tam so nam odgovorili, da so v zadnjih štirih letih prejeli tri tovrstne pobude za avtomobilske znamke Citroen, Peugeot, Toyota in Hyundai, vendar pri preverjanju niso ugotovili kršitev zakona o javni rabi slovenščine, zato inšpekcijskega nadzora niso uvedli.

Številni v nove modeli dodali izbiro slovenščine

Vseeno so novi avtomobili na slovenskih cestah bistveno boljši v znanju slovenščine kot pred dvema letoma.

Pri Toyoti so slovenski jezik začeli postopno uvajati z lanskim letom, z novo generacijo multimedijskih naprav. “Danes ima slovenske menije nekaj več kot polovica prodanih novih vozil, odvisno od modela in paketa opreme,” so pojasnili.

Premikati se je začelo tudi pri Citroënu, kjer imajo možnost izbire slovenskega jezika modeli C4 (proizvodnja od marca naprej), C4 X in C5 X.

Francoski Peugeot je slovenski jezik v svojo paleto vozil začel nameščati konec leta 2021 in je zdaj vključen v vseh novih modelih.

“Slovenski jezik je tako vključen v menije vseh novih in prenovljenih vozilih Peugeot 2008, 308, 408 in 508, v prihodnjih mesecih bo na voljo tudi pri prenovljenem modelu 208 in rifter ter popolnoma novi generaciji vozil 3008 in 5008,” so odgovorili.

Prav tako so se slovensko naučili novi modeli južnokorejskega Hyundaia, ki je četrta najbolje prodajana znamka v Sloveniji in Kie.

Slovenščino je med izbiro dodala tudi japonska Mazda, kjer so seznam jezikov posodobili pri modelih Mazda 3 in CX-30, nato pa po napovedih uvoznika na vrsto prihaja njihov največji model CX-60.

Prvi model z možnostjo slovenskega jezika v vmesniku je k nam pripeljal tudi Jeep, in sicer v modelu avenger.

Amzs: Težava pri kitajskih avtomobilskih znamkah

Našim ugotovitvam in izboljšanju stanja v zadnjih dveh letih pritrjujejo tudi na Amzs. Kot je povedal odgovorni urednik AMZS Motorevije Blaž Poženel, je izbira slovenskega jezika v uporabniških vmesnikih vse bolj razširjena.

“Prav vse avtomobilske znamke seveda še vedno ne omogočajo izbire slovenščine; praviloma gre za manj razširjene znamke, običajno z Daljnega vzhoda. Z vidika uporabe slovenščine nas skrbi prihod številnih novih kitajskih avtomobilskih znamk, pri katerih še nismo zasledili možnosti izbire slovenskega jezika v njihovih uporabniških vmesnikih,” poudarja Poženel.

K temu dodaja, da brez zakonske obveze avtomobilski proizvajalci uporabniških vmesnikov verjetno nikoli ne bodo prevedli.

Z jezikovnega nas skrbi prihod številnih novih kitajskih avtomobilskih znamk, kjer še nismo zasledili možnosti izbire slovenskega jezika.

Blaž Poženel, AMZS Motorevija

Nov zakon prinaša večjo učinkovitost?

Ravno na zakonski ravni se v zadnjem obdobju sicer pripravljajo spremembe. Zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS) so konec septembra poslali v medresorsko usklajevanje, sprejeli pa naj bi ga po rednem postopku v začetku prihodnjega leta.

Trenutno veljavni zakon je star skoraj 20 let, vmes pa je le leta 2010 doživel nekaj sprememb, vendar ne zajema sedanjih in novih tehnologij.

Po mnenju ministrstva bo novela zakona “jasno definirala pojem javne rabe jezika ter določbe členov, ki se nanašajo na govorne vmesnike, operacijske sisteme in druge oblike novih pojavnosti in vsebin v družbi in na trgu ter rabo slovenščine v zvezi z njimi”.

“S tem bo ZJRS sledil sodobnemu času in bo z nedvoumnimi določbami podlaga za pojasnila, opozorila in tudi za ukrepanje pristojnih inšpekcijskih organov ob kršitvah javne rabe slovenščine,” so prepričani na ministrstvu za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko.

Maja se je zaradi slovenskega jezika Vrečko v Bruslju srečala tudi s predstavniki tehnološkega velikana Appla.

“To ni več samo želja, ampak tudi zahteva,” je takrat dejala Vrečko.