Steklarna Hrastnik napovedala 100-milijonsko naložbo v srbsko podjetje

Steklarna Hrastnik bo, kot je poročal Bloomberg Adria, vložila okoli sto milijonov evrov v Srbsko tovarno stekla (SFS). V tovarni v mestu Paraćin, ki jo je steklarna prek lastnika GlobalGlass iz Švice prevzela oktobra lani, bodo denar namenili za novo proizvodno peč in izgradnjo nove tovarne s štirimi proizvodnimi linijami.

Naložbo je na novinarski konferenci v Srbiji predstavil generalni direktor SFS Paraćin Peter Čas. Dejal je, da bodo v prvi fazi investirali 50 milijonov evrov, s tem pa pridobili novo proizvodno peč z zmogljivostjo 270 ton na dan. Prižgali naj bi jo že spomladi prihodnje leto.

Medtem nemoteno potekajo priprave na naslednjo fazo, v kateri načrtujejo izgradnjo tovarne, ki bo imela štiri proizvodne linije. Proizvodne zmogljivosti bi tako leta 2026 povečali na približno 500 ton embalažnega stekla na dan.

Nova delovna mesta

Naložba naj bi vodila tudi k ustvarjanju novih delovnih mest.

“Z začetkom obratovanja nove peči bo prišlo do povečanja števila delovnih mest in prehoda SFS med proizvajalce sodobne steklene embalaže,” je napovedal generalni direktor SFS Paraćin in Vaider Group.

Podobno pot so po besedah Časa že uspešno prehodili na proizvodni lokaciji v Sloveniji. Ob tem je poudaril, da so se potrebe kupcev in dodana vrednost v zadnjem desetletju bistveno spremenile.

V Srbijo po dodatne zmogljivosti

Steklarna Hrastnik, ki je v lasti najbogatejšega Slovenca Igorja Laha, se je za prevzem SFS odločila iz več razlogov. Med najpomembnejšimi je Peter Čas navedel dve leti trajajoče izredno pomanjkanje zmogljivosti.

Pojasnil je, da kratkoročno izpada v Sloveniji ne morejo nadomestiti, saj gradnja nove peči in tovarne z vsemi gradbenimi dovoljenji traja od tri do štiri leta. “S prevzemom obstoječe steklarne takoj pridobimo dodatne zmogljivosti, ki jih nujno potrebujemo in jih naši kupci pričakujejo za razvoj novih projektov,” je še povedal.

Med pomembnimi razlogi je tudi kadrovsko vprašanje v Sloveniji. Kupnine Čas ni želel razkriti.

Močno povpraševanje na evropskem trgu embalažnega stekla

Steklarna Hrastnik ima sicer za sabo nadvse uspešna leta, v katerih so vknjižili veliko rast vrednosti.

Prodajo so lani z 72 povečali na 93 milijonov evrov, torej za okoli 30 odstotkov. Kot kaže spodnji graf, letos v podjetju pričakujejo podobno rast. Obenem napovedujejo tudi 22 milijonov evrov čistega dobička.

Steklarna v letnem poročilu kot razlog za hitro rast navaja močno povpraševanje na evropskem trgu embalažnega stekla, ki naj bi se po njihovih napovedih nadaljevalo tudi letos. Lani so rast dosegali na račun poslov za premijske proizvajalce žganih pijač.

Rast prodaje je ublažila negativne učinke močno povišanih stroškov energentov. Kljub zakupom elektrike in zemeljskega plina so se Steklarni Hrastnik stroški energentov dvignili z 10 na 14 milijonov evrov, kar je 40-odstotna rast. Steklarna v Lahovi lasti, ki zaposluje okoli 600 ljudi, je torej močno rast stroškov prelila v višje cene.

Tu dodajmo, da je prav Steklarna Hrastnik eno bolj aktivnih industrijskih podjetij pri nas na področju razogljičenja. Steklarska industrija ima problem, ker nima alternative za zemeljski plin. Steklarna Hrastnik zdaj sodeluje v projektu Severnojadranske vodikove doline, še letos pa naj bi izvedlo prvo taljenje stekla z vodikom v EU.