Rast dobička v bankah se letos že umirja
Prvi mesec leta 2024 so banke v Sloveniji pridelale 64 odstotkov več čistega dobička kot januarja lani. Rast je sicer manjša kot leta 2023.
Banke v Sloveniji so januarja pridelale 66,7 milijona evrov dobička pred davki, kar je bilo 65 odstotkov več kot januarja lani. Čisti dobiček je bil z 58,1 milijona evrov višji za skoraj 64 odstotkov.
Rast dobička se je tako glede na dinamiko v rekordnem 2023 precej umirila, poroča STA.
Banke so namreč lani ustvarile nekaj manj kot 1,10 milijarde evrov čistega dobička, kar je bilo 119 odstotkov več kot v letu pred tem. Ob tem so se čiste obresti zaradi razlike med obrestnimi merami za posojila in denarne vloge skoraj podvojile, bruto dohodek je narasel za 50 odstotkov, neto dohodek pa za 106 odstotkov.
Spremembe v novem letu
Na začetku novega leta očitno prihaja do postopnih sprememb. Čiste obresti so bile s 138,8 milijona evrov medletno višje za 37 odstotkov, potem ko je v celotnem letu 2023 rast dosegla 93 odstotkov.
Neobrestni prihodki, ki so se lani na letni ravni zmanjšali, so januarja z 41,3 milijona evrov zabeležili 4,9-odstotno medletno rast. Pri tem so opravnine narasle za 1,8 odstotka na 34,2 milijona evrov.
Kot navaja STA, je bruto dohodek bank januarja dosegel 180,1 milijona evrov, kar je bilo za 28 odstotkov več kot januarja lani. Neto dohodek je medletno narasel za 50 odstotkov na 62,6 milijona evrov. Operativni stroški so se zvišali za 18 odstotkov na 117,5 milijona evrov.
Obseg posojil upada, a težav s krediti ni
Resnejših težav s kreditnim portfeljem banke še naprej nimajo. Banka je tako januarja sprostila za 4,1 milijona evrov oblikovanih oslabitev in rezervacij.
Obseg posojil bank še naprej upada, medletna dinamika padanja se je januarja nekoliko okrepila. Skupna vrednost posojil nebančnemu sektorju je bila konec prvega letošnjega meseca s 26,92 milijarde evrov tako medletno nižja za 2,9 odstotka. Januarja se je zmanjšala za 10,2 milijona evrov.
Skupna vrednost posojil podjetjem se je januarja sicer povečala za dva milijona evrov na 9,97 milijarde evrov, je bilo pa to za 6,9 odstotka manj kot v prvem mesecu 2023. Medletni padec je bil za dve odstotni točki večji od padca v celotnem 2023.
Vrednost posojil gospodinjstvom je medtem dodatno narasla. Januarja se je povečala za 18,8 milijona evrov na skupaj nekaj več kot 12,57 milijarde evrov. To je 3,6 odstotka več kot januarja 2023, s čimer se je dinamika rasti glede na tisto v celotnem 2023 še malenkost okrepila.
Slovenska tiskovna agencija ob tem navaja, da je bila rast predvsem posledica razmaha pri potrošniških posojilih, katerih skupna vrednost je bila januarja z 2,81 milijarde evrov medletno višja za 12,4 odstotka, januarja pa se je zvišala za 28,5 milijona evrov. Skupna vrednost stanovanjskih posojil je bila medtem z 8,15 milijarde evrov medletno višja le za 0,6 odstotka. Januarja je prišlo celo do zmanjšanja za 1,5 milijona evrov.
Kako je z depoziti
Januarja je prišlo tudi do padca vrednosti denarnih vlog nebančnega sektorja. Njihova skupna vrednost se je zmanjšala za 467,7 milijona evrov na 40,59 milijarde evrov. To je bilo še vedno za 2,8 odstotka več kot na začetku 2023. Januarski padec je bil predvsem posledica padca depozitov podjetij in drugih finančnih ustanov.
Denarne vloge podjetij so se tako npr. zmanjšale za 342,7 milijona evrov, a bile z 10,44 milijarde evrov še naprej za 11 odstotkov večje kot januarja lani. Depoziti gospodinjstev so se medtem januarja povečali za malenkostnih 10,7 milijona evrov na skoraj 26,53 milijarde evrov, kar je bilo 2,6 odstotka več kot januarja 2023.
Skupna bilančna vsota bank je bila ob koncu januarja z 52,56 milijarde evrov za 524,5 milijona evrov oz. en odstotek manjša kot ob koncu 2023, a vseeno za 4,2 odstotka večja kot pred letom dni.
