Konec 17-letne ere na Japonskem: ekonomisti želijo “normalizacijo”

Novice Forbes Slovenija 19. marca, 2024 14.58
featured image

V deželi vzhajajočega sonca po več kot 17 letih prihaja do spremembe, ki naj bi prinašala normalizacijo denarne politike in stabilizacijo inflacije.

19. marca, 2024 14.58

Japonska centralna banka Bank of Japan je na torkovem zasedanju prvič po 17 letih zvišala ključno obrestno mero, poroča STA.

Centralni bankirji so kratkoročno obrestno mero dvignili z -0,1 odstotka na 0 do 0,1 odstotka in s tem kot ena od zadnjih večjih centralnih bank opustila politiko negativnih obrestnih mer.

Cilj banke je doseči stabilno dvoodstotno stopnjo inflacije.

Spomnimo, da je japonska letna inflacija lani znašala 3,1 odstotka, kar je največja podražitev življenjskih potrebščin v zadnjih 41 letih. Temu so sledili vladni pozivi podjetjem, naj zvišajo plače – odzvala so se ena največjih podjetij v državi, kjer so plače zvišali za 5,28 odstotka.

Letna jedrna inflacija – gre za podatek, ki ne vsebuje cen energije, hrane in tobačnih izdelkov, je februarja sicer upadla že tretji mesec zapored. Znašala je dva odstotka, medtem ko so analitiki pričakovali 1,8-odstotno rast cen življenjskih potrebščin.

Razmere na Japonskem so drugačne, kot so jih bili prebivalci otoka na vzhodu vajeni, poroča BBC. Plače ostajajo praktično na enaki ravni že od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja, medtem ko so cene življenjskih potrebščin rasle počasi, včasih celo padale.

Japonska je lani, po popravi predhodne ocene gospodarske rasti z 0,1-odstotnega padca na prav tolikšno rast je, prav tako komajda ušla recesiji.

Začetek “normalizacije”

Bank of Japan je s prvim dvigom obrestnih mer v zadnjih 17 letih kot zadnja od glavnih svetovnih centralnih bank opustila politiko negativnih obrestnih mer, spominja STA. Cilj te ohlapne denarne politike je bil spodbuditi banke, da bi posojale podjetjem in tako zagnale gospodarstvo.

Po mnenju ekonomistov sprememba pomeni začetek normalizacije denarne politike, čeprav bo ta zaradi negotovih inflacijskih obetov verjetno potekala počasi.

Večina centralnih bank je po izbruhu vojne v Ukrajini leta 2022 občutno zvišala obrestne mere, da bi zajezile rastočo inflacijo.