Pomemben košček interneta, ki bo v prihodnjih vojnah lahka tarča
Nedavna poškodba podmorskih komunikacijskih kablov v Rdečem morju naj ne bi bila namerna. A incident na konfliktnem območju kaže, kako zelo ranljivi so.
V začetku marca so bili v Rdečem morju poškodovani trije optični kabli. Posledica je zmanjšanje internetne pasovne širine v regiji, popravilo pa bi lahko zaradi spopadov v Jemnu trajalo več tednov ali mesecev.
Prek teh treh kablov poteka približno 25 odstotkov internetnega prometa v regiji, zato so morali operaterji uporabiti druge kable in satelite, da so zaobšli poškodovano mesto. Svetovalec Bele hiše za komunikacije na področju nacionalne varnosti John Kirby je v intervjuju za CBS povedal, da je kable verjetno poškodovalo sidro tovorne ladje Rubymar, ki so jo sredi februarja zadele rakete, posadka pa jo je zapustila.
Kable je enostavno poškodovati
Pretrganje ni bilo namerno, vendar incident opozarja na njihovo veliko ranljivost. Po podmorskih kablih namreč poteka približno 97 odstotkov internetnega prometa na planetu. Če bi se kdo odločil za namerno poškodovanje, “je to zaskrbljujoče enostavno”, je za Forbes dejal Michael Darrah, vojaški sodelavec pri Centru za strateške in mednarodne študije. “Pravzaprav je tako enostavno, da je v mnogih primerih težko ugotoviti, ali gre za nesrečo ali namerno dejanje.”
Po podmorskih kablih poteka približno 97 odstotkov internetnega prometa na planetu.
Darrah je dodal, da to dejstvo postaja še pomembnejše, ko se svet odmika od velikih vojaških akcij, geopolitični tekmeci pa se med seboj pogosteje spopadajo na bolj prefinjene načine. Kot je poudaril, so se že zgodili primeri poškodovanja kablov, za katere obstaja sum, da so bili namerni, vendar je eden od razlogov, zakaj je to tako zahtevno ugotoviti, dejstvo, da so ranljivi tudi za nesreče. “To gre na roko vsakemu nasprotniku, ki želi delovati v sivi coni in ne prevzema odgovornosti za napade.”
Sto incidentov na leto
Vendar pa takšni manjši napadi vedno ne povzročijo večjih motenj, je dejal Tim Stonge, podpredsednik raziskav v analitskem podjetju TeleGeography. Na leto se po njegovih besedah zgodi približno sto incidentov, ki vplivajo na podmorske kable, zato so v industriji navajeni na motnje v delovanju. Približno dve tretjini teh incidentov povzročijo človeške dejavnosti – v kable se lahko zataknejo ribiške mreže ali pa jih potegnejo sidra. Čas, potreben za odpravo škode, je odvisen od lokacije prekinitve in pristojnosti nad tem območjem, vendar običajno traja vsaj nekaj dni.
V zasebnih rokah
Skoraj vsi podmorski kabli so v lasti zasebnih družb. Veliko starejših kablov so položili konzorciji ponudnikov telekomunikacijskih storitev ali podjetja, ki so vzpostavljala povezave s kabli, da bi prodajali zmogljivosti ponudnikom.
V zadnjem času se je v igro vključila tudi Silicijeva dolina. TeleGeography ocenjuje, da imajo samo Meta, Google, Microsoft in Amazon v lasti ali v najemu skoraj polovico razpoložljive podmorske pasovne širine.
Samo Meta, Google, Microsoft in Amazon imajo v lasti ali v najemu skoraj polovico razpoložljive podmorske pasovne širine.
Kot je dejal Stonge, se komunikacijski sektor na prekinitve večinoma pripravlja tako, da povečuje presežne zmogljivosti. Ko so bili na primer v Rdečem morju prekinjeni trije kabli, je v regiji še vedno ostalo 11 podmorskih kablov, prek katerih lahko poteka internetni promet.
V TeleGeographyju navajajo, da je trenutno aktivnih ali načrtovanih približno 574 podmorskih kablov. Zaradi tega je malo verjetno, da bi bila kakšna država popolnoma odrezana od svetovnega spleta, razen če gre za otoško državo, kot se je leta 2022 zgodilo v Tongi. Njen edini podmorski kabel je uničil podvodni vulkanski izbruh. Odpravljanje škode je trajalo približno mesec dni.
Zaščitni ukrepi vlad
Zaradi velike odvisnosti svetovnega gospodarstva od dostopa do interneta so posamezne vlade začele sprejemati vse več ukrepov za zavarovanje podmorskih kablov. Zveza Nato je za večjo usklajenost na področju varovanja kablov in cevovodov lani vzpostavila koordinacijski center, namenjen zaščiti podmorske infrastrukture, v okviru katerega sodelujejo tako industrija kot predstavniki držav. Obenem je ustanovila tudi skupno delovno skupino z Evropsko unijo, ki se ukvarja prav s temi vprašanji.
Michael Darrah je poudaril, da je treba, ko gre za vprašanje zaščite, v kratkem času rešiti predvsem vprašanje lažjega prepoznavanja plovil, ki bi lahko bila odgovorna za poškodovanje kablov. Zdaj sicer telekomunikacijska podjetja vedo, kdaj in kje se je zgodila prekinitev, vendar ni nujno, da poznajo točne okoliščine. Tudi če je jasno, da je prekinitev povzročilo sidro, to še ne pomeni, da vedo, sidro katere ladje je to bilo.
Podmorski kabli so za namerne napade zanimivi predvsem zato, ker napadalec lahko ostane anonimen.
Michael Darrah, Center za strateške in mednarodne študije
To lahko privede do incidentov, kot je bila poškodba dveh podmorskih kablov. Zaradi tega je bil februarja 2023 prekinjen dostop do interneta na otočju Matsu ob tajvanski obali. Tajvanska nacionalna komisija za komunikacije naj bi za poškodbe, katerih popravilo je trajalo več kot mesec dni, krivila kitajski ladji, vendar tega ni mogla dokazati.
Tovrstne negotovosti bi lahko odpravili, če bi države začele krepiti nadzor nad infrastrukturo, pri čemer bi lahko uporabljale podatke iz različnih virov, kot so radarji, satelitske slike, ladijski transponderji in drugi podatki. Tako bi bilo mogoče neposredno ugotoviti, kdo ali kaj je poškodovalo podmorski kabel. Tim Stonge omenja tudi možnost, da bi lahko upravljalci odčitavali tlak na površini svojih kablov in tako vedeli, kdaj je nad njimi ladja.
“Podmorski kabli so za namerne napade zanimivi predvsem zato, ker napadalec lahko ostane anonimen,” je dejal Darrah. “Če ta anonimnost ne bo več mogoča, bo tudi ta cilj veliko manj privlačen.”
Avtor članka je Alex Knapp.
