Vlada sprejela predlog prenovljenega energetskega zakona
Sprejet je predlog prenovljenega energetskega zakona, ki ureja številna področja v energetiki.
Vlada je danes sprejela predlog prenovljenega energetskega zakona, s katerim ga po pojasnilih pristojnega ministrstva prilagaja potrebam zelenega prehoda v energetiki. Predlog pokriva številna področja, med drugim med nizkoogljične vire jasno uvršča jedrsko energijo, v prihodnosti pa predvideva tudi izločitev plina iz ogrevanja stavb.
Kot so sporočili po današnji seji vlade, gre za kompleksen in obsežen zakon, ki celovito prenavlja obstoječi zakon, vlada pa ga v DZ pošilja po rednem zakonodajnem postopku.
Zakonski predlog ureja področja upravljanja energetske politike, energetskega regulatorja, energetsko infrastrukturo, energetsko inšpekcijo, dodeljevanje spodbud za naložbe v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije, upravljanje kapitalskih naložb v pristojnosti vlade, krizne razmere na področju energije, začasno kontrolo cen energije in podobno, poroča STA.
Jedrska energija med nizkoogljičnimi viri
Poleg obnovljivih virov energije predlog prenovljenega zakona jasno določa tudi nizkoogljične vire energije, to so jedrska energija, vodik, sintetični plin in odvečna toplota.
Podrobneje je opredeljena prednostna raba energijskih virov in energentov, s čimer želi vlada spodbujati uporabo obnovljivih virov energije in povečati energetsko učinkovitost v stavbah ter napravah. “To je ključno za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in zmanjšanje vpliva na okolje,” so v sporočilu za javnost navedli na ministrstvu za okolje, podnebne in energijo.
Predlog zakona prenavlja koncept načrtovanja razogljičenja na lokalni ravni. Občine bodo morale pripraviti in sprejeti načrte za opuščanje rabe fosilnih goriv za ogrevanje, sprejeti bodo morale cilje na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije, načrtovati bodo morale energetske skupnosti za obvladovanje energetske revščine na svojem območju. Lokalni energetski koncepti bodo digitalizirani, da bo lažje sproti spremljati napredek.
Vgradnja kotlov na utekočinjen ali zemeljski plin ne bo več dovoljena
Pri graditvi nove stanovanjske stavbe projektiranje in vgradnja kotlov na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin ne bo več dovoljena. V strnjenih naseljih ne bodo dovoljeni projektiranje in vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva v enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavbah in v posameznih delih večstanovanjskih stavb, razen v primerih, ko ne gre za osnovno ogrevanje, še piše STA.
Predvidene so tudi omejitve pri koncesijah za distribucijo zemeljskega plina. Lokalnim skupnostim tako ne bo več dovoljeno podeljevati novih koncesij za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina. Dovoljeno bo le izjemoma, če je omrežje že načrtovano v lokalnem energetskem konceptu in če obstajajo dokazila o načrtovanem priključevanju proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 odstotkov načrtovane rabe. Urejajo se tudi pogoji, pod katerimi lahko lokalna skupnost podaljša obstoječe koncesije za določeno obdobje.
Predvidena posebna postopkovna pravila
Zakon predvideva tudi poenostavitev, pohitritev in digitalizacijo postopkov, hkrati pa zagotavlja transparentnost in enakopravnost prijaviteljev. Predvidena so posebna postopkovna pravila za dodeljevanje finančnih spodbud, ki so namenjena odločanju o pravicah, obveznostih in pravnih koristih oseb v upravnih zadevah, ter splošna javnofinančna pravila, namenjena določanju postopkov za dodelitev sredstev iz javnih finančnih virov.
Omogočeni bodo poenostavljeni postopki za črpanje dela Sklada za pravični prehod na ravni EU, namenjena za revitalizacijo energetske lokacije Termoelektrarne Šoštanj in Zasavja, ter evropskega Sklada za modernizacijo, namenjenega za modernizacijo energetskega sistema. Hkrati bo omogočen nov instrument, to je komplementarno financiranje projektov za zeleni prehod, ki so uspešni na razpisih EU.
Prenovljen zakon o energetski politiki naj bi se po prvotnem osnutku sicer imenoval zakon o energetski politiki, a so nato na vladi zaradi kritik, da nima ustreznega imena, ohranili matično ime zakona.